V Slovenijo končno prihaja knjiga o večljubezenstvu. »Naša družba nujno potrebuje nov priročnik seksualne in odnosne etike. Potrebujemo vmesno polje med prosto ljubeznijo – 'delaj, kar hočeš' doktrino seksualne revolucije in zastarelo dosmrtno monogamijo. Potrebujemo realne smernice, ki vključujejo najvišje modrosti vseh različnih družb, ki sestavljajo današnjo globalno vas. Način ljubezenskega življenja bi morala biti svobodna izbira posameznika, in če se vsi vključeni s tem strinjajo in pridobivajo v takem odnosu, ni razloga za nasprotovanje. Če bo s prebiranjem te knjige kdo spoznal, da ima svobodno izbiro, in bo zaradi tega strta in ločena ena družina ter en posameznik manj, je namen že dosežen,« odločitev o tem, zakaj se je lotila prevoda in proučevanja teme večljubezenstva, utemeljuje Maja Šest.
Lahko ljubimo dva?
»Da, ker v srcu večina ljudi ni monogamnih – tako kot imamo v družini lahko radi oba ali več svojih otrok, a vsakega po svoje, je mogoče iskreno in globoko, predvsem pa odgovorno ljubiti tudi več partnerjev. Sme se pa žal ne zaradi družbenih in verskih predispozicij, kar je paradoks,« pravi psihoterapevtka in prevajalka knjige Večljubezenstvo in dodaja: »Tako živi približno dvajset odstotkov ljudi v krogu svojih bližnjih, čeprav tega javno ne priznajo; takih, ki si ljubezen do dveh partnerjev upajo razkriti pred družbo, pa je približno šest odstotkov. Dejstvo je, da je večina od nas v srcu poliamornih, naj smo si pripravljeni to priznati ali ne. Nobeno naključje ni, da je 'serijska monogamija', ki sploh ni monogamija, trenutno najbolj razširjena oblika odnosne oblike v naši družbi. Serijsko monogamijo lahko gledamo kot korak bliže k temu, kar smo v resnici. V nasprotju z dosmrtno monogamijo nam dovoljuje, da izražamo svojo notranjo poliamorno naravo, medtem ko ohranja fikcijo monogamije, v kateri so naši ljubezenski partnerji ločeni linearno v času. Za nekatere ostaja ta cikel poroka-ločitev-ponovna poroka najboljša izbira,« razlaga našo večljubezensko naravo psihoterapevtka.
Serijska monogamija
Serijska monogamija je najbolj običajna oblika ljubezenskega odnosa v večini sveta danes. To je oblika poliamorije, ki je omejena na enega partnerja hkrati, z več partnerji, ki si sledijo prek življenja. »Ker smo bili številni vzgajani v prepričanju, da ni v redu s strani boga, staršev in partnerjev, da si večljubezenski, da dejansko lahko vključimo več kot enega intimno ljubezenskega partnerja v svoje življenje na etičen in zaupanja vreden način ali pa preprosto posameznik ne začuti te potrebe v sebi. Naša družba tako močno poudarja monogamijo kot edini naravni način povezovanja ljudi, da prezremo zgodovinske dokaze, ki nakazujejo na to, da ljudje po vsem svetu in skozi zgodovino niso imeli takih predsodkov in je bila to sprejeta in marsikje naravna oblika življenja,« razlaga Maja Šest.
Kaj je večljubezenstvo?
Beseda poliamorija izvira iz grščine in latinščine – poli (več) in amore (ljubezen). Uporabljamo jo za opisovanje vseh možnih ljubezenskih slogov, ki se lahko razvijejo iz razumevanja, da ljubezni ne moremo izsiliti in prisiliti v kakršen koli tok ali smer. Ljubezen, ki ji je dovoljena širitev, pogosto zraste v vključitev več ljudi. »Zame ima večljubezenstvo več opraviti z notranjim odnosom dopuščanja ljubezni, da se razvija brez pričakovanj in zahtev ter lastninjenja, kot pa s številom partnerjev, ki jih vključuje,« razlaga Maja Šest.
Varanje in flirtanje nista večljubezenstvo!
Psihoterapevtka opozarja, da večljubezenstvo ni flirtanje in ni način, kako upravičiti nenadzirani nagon, da nenehno iščemo nove partnerje: »Večljubezenstvo ni svinganje in ni sinonim za promiskuiteto, niti ni izgovor za skrivne afere ali sredstvo za vzpostavljanje neodvisnosti. Ni preprosti seks zavoljo seksa, temveč izraz duše in srca.«
Razlika med varanjem in večljubezenstvom
»Pri večljubezenstvu je osnovni pogoj odkritost glede intimnih partnerjev ter dejstvo, da se s tem vsi strinjajo. Vsi bi morali skozi tak odnos pridobivati na osebni rasti, kar je ključno pri večljubezenstvu. Zato se tu ne dopušča prevar, skrivnosti in laži. Varanje je nizka oblika odnosa, kjer je v odnosu veliko prikrivanja in laži, ter prizadene vse vključene, ob razkritju pa se pogosto konča z ločitvijo,« razlaga psihoterapevtka in pravi, da morajo imeti ob večljubezenstvu vsi vpleteni jasno in natančno razumevanje, kaj se dogaja. »Če vi ali vaš ljubimec ne bosta tvegala povedati resnice vsem vajinim partnerjem, naredite vsem uslugo in se držite monogamije,« svetuje Maja Šest ter dodaja: »Naša družba daje tako velik poudarek monogamiji, da se le malo ljudi zaveda, da lahko sami izberejo, koliko intimnih ljubezenskih partnerjev imajo lahko hkrati. Še težje je sprejeti idejo, da so večpartnerska razmerja lahko stabilna, odgovorna, soglasna, ljubeča in dolgoročna.«
Kaj pa ljubosumje?
Maja Šest poudarja, da za odgovorno razmerje velja odgovornost, ne glede na to, ali je monogamno ali ne. »Najbolj splošna zahteva za etično in odgovorno razmerje je svobodno strinjanje vseh partnerjev za pogoje o vodenju odnosa. Pri monogamiji je to dokaj preprosto. Oba partnerja opuščata vse druge osebe. Pri večljubezenstvu pa se je treba odločiti, kdaj, kje in koliko bodo drugi partnerji vključeni, pri tem se seveda poraja občutek ljubosumja,« razlaga psihoterapevtka, ki poudarja, da številni ljudje zamenjajo ljubosumje z izdajo. »Pri ljubosumju je glavna težava strah, da bomo izgubili objekt svoje ljubezni. Kako ironično, da nekateri ljudje skušajo obvladati svoje ljubosumje z izmenjavo zapriseg dosmrtne seksualne zvestobe, medtem ko drugi naredijo ravno nasprotno in iščejo zanesljivost v tem, da imajo v svojem rokavu ves čas na voljo kakega ljubimca. Oboji so privezani na končni neuspeh, saj je edina prava rešitev za ljubosumje dvig lastne zavesti,« poudarja psihoterapevtka, ki razlaga, da se raziskovalci strinjajo, da je na vedenjsko-kognitivni ravni ljubosumje odziv na partnerjevo resnično ali pa imaginarno izkušnjo s tretjim objektom in da se bo ljubosumje prej pojavilo pri osebi, ki je v sebi tako odvisna kot tudi negotova. »Ljubosumje ima tudi duhovno dimenzijo,« poudarja Maja Šest, ki razlaga, da ljubosumje v svojem bistvu kaže na krizo v lastno vero. Je del pogojne ljubezni. Če lahko ljubiš le, ko si trdno prepričan, da bo tvoja ljubezen vrnjena, postaneš ranljiv za občutenje učinkov ljubosumja.
Izpopolnjujoč ljubezenski odnos
»Bistvo izpopolnjujočega ljubezenskega odnosa je v prevzemanju lastne odgovornosti za to, kaj sami prispevamo v odnos, saj ga vedno napajata najmanj dve osebi,« poudarja Maja Šest, ki pravi, da so intimni odnosi, ne glede na to, ali so monogamni ali ne, v svoji najboljši biti pot do osebne rasti in večjega samospoznavanja, v glavnem zaradi učinka ogledala, ki ga dobimo od ljubljenega. »Imeti več kot enega partnerja hkrati ne le povečuje možnosti za povratno informacijo, temveč otežuje prelaganje vse krivde za težave na svojega partnerja. Z drugimi besedami: več partnerjev (ogledal) nam pomaga (u)videti, kako postati bolj zavestna oseba. Ker so večpartnerski odnosi po naravi bolj kompleksni in zahtevni kot monogamni, kjer se odkriva teritorij zunaj meril naše družbe, je to lahko pot, ki ponuja nekatere pomembne lekcije o tem, kako ljubiti sebe, biti strpen za drugačnost, kako govoriti iz srca, izboljšati komunikacijo, se naučiti, kako bolj zaupati notranjemu občutku, kaj je prav, in razmišljati zase, bolj kot pa se slepo zanašati na zunanje mnenje. Te kvalitete so znak čustveno in duhovno zrele osebnosti – zato poliamorija še ni vsesplošno razširjena, saj ima večina posameznikov danes težave v odnosih že v monogamnem odnosu,« je prepričana Maja Šest.
Kaj pa, če nas partner ne more razumeti?
»Nekateri zatirajo svojo željo po večljubezenstvu, saj se bojijo, da se nihče ne bo poročil z njimi, če priznajo resnico,« razlaga psihoterapevtka, ki dodaja, da se veliko več ljudi zave te želje šele, ko so že vezani v monogamnem odnosu: »Pogosto se s skokom čez plot odzovejo na to željo, ne da bi najprej premislili o možnostih, ki jih imajo, in možnih posledicah. To je odraz naših družbenih preferenc za kratkoročne rešitve, brez upoštevanja, kako do dolgoročnih rezultatov. Prehod k večljubezenstvu za samske je razmeroma lahek. V tem primeru se lahko naredi preobrat brez prelomljenih obljub in brez strtih src. Izrazite vsem trenutnim ljubimcem svojo namero, da niste monogamni in da ne načrtujete nobene monogamne zaveze. Ali vidite to osebo kot potencialnega partnerja, 'prijatelja za seks' ali le kot začasnega ljubimca? Ali ga ljubite? Če ste že kršili zaobljubo, da boste monogamni (če ste imeli skrivno afero), in če ne morete iskreno zagotoviti, da se to nikdar več ne bo ponovilo, še vedno ni prepozno, da se začnete obnašati odgovorno. Razkrijte se svojemu partnerju. Možno je, da se bo raje odločil končati razmerje kot pa narediti prehod k večljubezenstvu, a to je tveganje, ki ga boste morali prevzeti. Seveda je to predpostavka, če ste odločeni, da želite ostati s svojim partnerjem. Če imate skrivne afere z namenom sporočanja svojemu partnerju, da želite iz razmerja, prihranite vsem veliko bede in bolečine ter zberite pogum, da mu oziroma ji poveste, da se želite ločiti,« zagovarja iskrenost Maja Šest.
Večljubezenstvo in otroci
»Premalo raziskav je opravljenih na to temo in številni ljudje verjamejo, da je nemonogamija škodljiva otrokom,« razlaga Maja Šest, ki pravi, da po izkušnjah iz tujine poliamorija pomaga ustvarjati stabilne in ljubeče družine, v katerih se otroci lahko razvijejo v ljubečem in varnem okolju. Dodatni partnerji predane intimne mreže imajo potencial zagotoviti otroku dodatno ljubezen odraslih, ki lahko ugodijo njihovim materialnim, intelektualnim in čustvenim potrebam. Z drugimi besedami, otrok ne izgublja pozornosti svojih bioloških in nebioloških staršev, otrok pridobiva nove »tete, strice in posvojene starše«. Otroci imajo tako več modelov za zgled, več družbe za igranje in več ljubezni v skupinskem okolju.
Še več o večljubezenstvu in knjigi Večljubezenstvo – Nova ljubezen brez meja (Skrivnost obstojnega intimnega odnosa) avtorice Deborah M. Anapol na www.povezan.si.
