V pomoč pri tem, kaj lahko storite, vam bo tudi naš vprašalnik, ki vam bo razkril, v kakšnem stanju je vaše srce in kako lahko svojo največjo mišico okrepite.
1. Kako se prehranjujete?
Moj najljubši zajtrk je:
a. Skleda ovsene kaše ali otrobov z rozinami.
b. Dva zvitka z jajci in slanino, kar pojem v službi.
c. Ga ni, saj do kosila ne jem.
Včeraj sem pojedla naslednjo vrsto sadja in zelenjave:
a. Pestro izbiro barv, od brokolija do korenčka in grozdja.
b. Nekaj različnih vrst sadežev in plodov, od graha do jabolka.
c. Skoraj nič od tega, le list solate v hamburgerju in porcijo praženega krompirčka.
Kadar jem v restavraciji:
a. Ponavadi imam posebne želje, na primer ocvrte jedi nadomestim s pečenimi in se odrečem raznim kremnim omakam.
b. Izogibam se očitno škodljivim jedem, kot je smetanova in sirova omaka. Vedno poskušam naročiti premišljeno, vendar ne poznam dobro vseh možnosti.
c. Razvajam se in običajno naročim hišno specialiteto.
Za prehransko dopolnilo:
a. Vzamem vitaminske tablete, kadarkoli se mi mudi ali preskočim obrok.
b. Občasno jemljem multivitaminske tablete.
c. Vitaminov nisem zaužila od otroških let, ko sem pila cedevito.
Za nadzor nad tem, koliko pojem:
a. Doma si pripravim majhne porcije obrokov, zunaj pa pojem le dobro polovico postreženega obroka.
b. Izogibam se presežkom, vendar kljub temu pojem več, kot bi smela.
c. Težko se uprem hrani in navadno pojem vse, s čimer so mi postregli.
Rezultati:
Če ste večinoma obkrožili a: Vam srce vedno poskoči od radosti, ko je čas kosila, saj ve, da skrbite za njegovo dobro tako, da pojeste dovolj svežih živil, zmerne porcije in omejeno količino škodljivih maščob.
Če ste večinoma obkrožili b: Čeprav gre vašemu srcu sicer dobro, pa najbolj zdrava živila ne končajo pogosto na vašem krožniku. Ker si želite zdravega prehranjevanja, morate le še vedeti, katera živila koristijo srcu.
Če ste večinoma obkrožili c: Poučite se o prehrani za zdravo srce. Ko se boste navadili na drobne spremembe, morda jemanje multivitaminskih tablet, manjše obroke, izbiro zdravih jedi in celo posipanje cimeta na popečen kruhek, boste vi in vaše srce živeli dlje in bolj zdravo.
2. Koliko se gibljete?
Na dan prehodim:
a. Sprehodim se do kopalnice, avtomobila in do kavarne v bližini službe. Za drugo nimam časa.
b. Dvakrat do trikrat na dan se vsaj malo razgibam in grem čez dan na sprehod.
c. Skoraj vsak dan se v času kosila sprehodim vsaj za nekaj minut.
Čas za razvedrilo najraje porabim:
a. Za gledanje priljubljenih oddaj na televiziji, branje, gledanje filmov in obisk restavracij.
b. Za hojo, kolesarjenje in tenis, rada sem na prostem.
c. Za dobro igro golfa, čeprav se po igrišču vozim.
Če bi mi kdo predlagal dvigovanje uteži:
a. Bi se nasmejala, vadba z utežmi pač ni zame.
b. Dvakrat do trikrat na teden že vadim z njimi.
c. Bi ga z zanimanjem poslušala. Vem, da je vadba z utežmi pomembna, vendar ne vem, kako začeti.
Ko se želim s prsti rok dotakniti prstov na nogah:
a. Komaj jih vidim, kaj šele dosežem.
b. Včasih si lahko zavežem vezalke, vendar ne dosežem tal.
c. Lahko dosežem gležnje, vendar nisem več tako gibljiva, kot sem bila včasih.
Moj splošni odnos do vadbe je:
a. Brrr, spominja me na ure športne vzgoje v šoli.
b. To je zame najprijetnejši del dneva.
c. Vem, da bi se morala ukvarjati z njo, vendar jo ob pomanjkanju časa najprej izpustim.
Rezultati:
Če ste večinoma obkrožili a: Obrišite prah s športnih copat, znebite se zastarelih podob o vadbi in začnite migati. Pomanjkanje gibanja je prav tako ali celo bolj škodljivo od kajenja. Dobra novica je, da telovadba ni vedno dolgočasna ali zamudna. Že nekaj minut gibanja dnevno lahko znatno zmanjša tveganje za srčno obolenje. Gibanje postavite na sam vrh prednostne lestvice.
Če ste večinoma obkrožili b: Vaše dejavno življenje srcu zelo koristi. Z vsakodnevnim gibanjem, pa naj je to hoja, plavanje ali dvigovanje uteži, ohranjate arterije prožne in pretočne.
Če ste večinoma obkrožili c: Sedečemu načinu življenja ste se popolnoma prepustili in pozabili na koristne načrte za gibanje, ki jih vedno znova kujete. Kmalu boste izvedeli, da že malo gibanja močno ščiti srce, zlasti če količino vadbe čez dan postopoma povečujete.
3. Kako srečni ste?
Ko se zvečer odpravim spat:
a. Ponavadi sem preveč napeta, da bi mi takoj uspelo zaspati. Zjutraj se zbudim rahlo omotična.
b. Trdno spim in se večinoma zbudim še pred zvonjenjem budilke.
c. Sem nočna ptica. Zjutraj odlašam z vstajanjem, ob koncu tedna pa raje poležim malo dlje.
Običajen delovni dan bi z eno besedo opisala kot:
a. Stresnega. V službi sem nenehno v stresu in se težko sprostim.
b. Aktivnega. A običajno zmorem vse. Vsak dan si vzamem malo časa samo zase.
c. Obupnega. Ponedeljkov se prav bojim.
Ko me izsiljujejo v prometu:
a. Potihoma zakolnem in sem minuto ali dve razburjena.
b. Se na to požvižgam.
c. Se tako razburim, da včasih zažugam s pestjo ali storim še kaj hujšega.
Z duhovnostjo in aktivnostjo v bližnji skupnosti se ukvarjam:
a. Precej pogosto. V cerkev sicer ne hodim redno, vendar si vzamem čas za meditacijo.
b. Zelo pogosto. V lokalni skupnosti sem precej aktivna in/ali hodim v cerkev ali se ukvarjam z drugimi oblikami duhovnosti.
c. Se ne ukvarjam. Zanju ne najdem časa.
Običajno spijem naslednjo količino alkoholnih pijač na teden:
a. Nekaj kozarčkov na teden, običajno ob kosilu. Ob koncu tedna včasih malce pretiravam.
b. Le kozarček vina ob kosilu, včasih pa tudi dva.
c. Pijem občasno, vendar takrat ne pazim na količino.
Rezultati:
Če ste večinoma obkrožili a: Ne živite slabo, vendar bi lahko tudi boljše. Vrtite se v začaranem krogu odplačevanja kreditov, službenih in družinskih obveznosti, ki lahko mimogrede posrkajo vaše veselje do življenja. Čim prej se naučite hitrih in preprostih zvijač, kako ublažiti stres in ga nadomestiti z mirom in radostjo.
Če ste večinoma obkrožili b: Najpogosteje se veselite življenja. Odkrili ste pot od nereda k miru in način, kako ga uživati, ne glede na to, kako stresno je. S tem dolgoročno zmanjšujete tveganje za srčna obolenja.
Če ste večinoma obkrožili c: Počutite se, kot bi vso težo sveta nosili na svojih ramenih. Nikar! S tem obremenjujete srce. Znaki splošnega nezadovoljstva, kot so napetost, jeza, slab spanec in čezmerno uživanje alkohola, povečujejo tveganje za visok krvni tlak, debelost in druge bolezni, ki škodujejo srcu.
4. Kako »čisto« živite?
Kadim:
a. Vsak dan. Sem redna kadilka.
b. Ne kadim in nikoli nisem.
c. Opustila sem kajenje.
Moj zobozdravnik bi mojo skrb za ustno higieno ocenil kot:
a. Obupno. Pri njem nisem bila že tako dolgo, da se me verjetno sploh ne spominja več.
b. Dobro. Celo zobno nitko redno uporabljam.
c. Precej dobro. Zobe si redno ščetkam, vendar zobne nitke ne uporabljam tako pogosto, kot bi jo morala.
V obdobju gripe in prehladov:
a. Zagotovo se nalezem vsaj kakšnega virusa.
b. Cepim se proti gripi in si redno umivam roke.
c. Poskušam se izogibati bolnim ljudem, vendar ne preveč uspešno.
Predel, kjer stanujem, je:
a. Zelo prometen. Prevozi ga veliko avtomobilov in tovornjakov.
b. Podeželski. Moji najbližji sosedi blejajo in dajejo volno.
c. V predmestju, vendar dovolj blizu mestnega središča.
O onesnaženju okolja menim:
a. Ne skrbi me, onesnaženje je neizogibno.
b. Spremljam poročila o tveganih živilih in pijem prečiščeno vodo.
c. Skrbim za čistočo doma in v kuhinji, vendar nisem posebno previdna.
Rezultati:
Če te večinoma obkrožili a: Čas je, da pospravite svoj dom. Onesnaženje, bakterije in nesnago jemljite kot del življenja, vendar se lahko z nekaterimi premišljenimi potezami izognete največjim škodljivcem.
Napadalci iz okolja, kot so cigaretni dim, virusi, onesnaženje ozračja in voda, povečujejo vaše tveganje za srčna obolenja.
Če ste večinoma obkrožili b: Vaše žilje je brez oblog, saj ne kadite, zaščitite se pred sezono gripe in prehladov ter se izogibate najhujšim onesnaževalcem okolja.
Če ste večinoma obkrožili c: Strupom in nečistočam se izogibate zgolj površno, kar pa je še zmeraj boljše kot nič, vendar nesnaga prej ali slej začne povzročati težave. Pred njo se lahko zaščitite tako, da se rekreirate na prostem v času nizkih koncentracij ozona v ozračju ali pa z vsakoletnim cepljenjem proti gripi. Tako se boste obvarovali pred onesnaževalci iz okolja in bakterijami ter znatno zmanjšali ogroženost s srčnimi obolenji.
