Barva sivke variira od skoraj bele do nežne ter močno vijolične. Tudi oblika se nekoliko razlikuje glede na posamezno vrsto. Nasploh pa je to nezahtevna rastlina za oskrbo, ki omamlja s svojo čudovito dišavo. Na balkonu bo odlično uspevala, saj dobro prenaša sonce in veter ter je na voljo v manjših velikostih, ki se prilegajo cvetličnim loncem vseh dimenzij.
Pri vseh vrstah sivke cvetovi rastejo pokonci, zato zavzamejo malo prostora, a izbrani kotiček vseeno napolnijo s svojo pojavo, vonjem in barvo.
Okrasna francoska sivka, ki jo Slovenci poznamo tudi pod imenom čopasta sivka (Lavandula Stoechas), je znana po tem, da zacveti med prvimi. Zaradi nekoliko posebnega videza cvetov pa se je te vrste prijelo še eno ime: sivka z zastavo.
Podoba sivke bo prišla dodatno do izraza v cvetličnih loncih iz terakote. Ob presajanju zemljo nekoliko pognojite, saj bo to pripomoglo, da bo rastlina zdrava, kompaktna in še bolj cvetoča. K bogatemu cvetenju v veliki meri prispeva tudi dovolj svetlobe, toplote in sonca. Kombinirate jo lahko z drugimi rastlinami, denimo netreskom, ki je ravno tako izjemno nezahteven za oskrbo.
Stopnišče bo z nekaj zasajenimi cvetličnimi lonci v hipu postalo še privlačnejše. Če lonci niso odcedni, pazimo, da voda v njih ne stoji. Sivka nam ne bo zamerila, če bo zemlja nekoliko vlažna, odvečna voda pa lahko zanjo pomeni prezgodnji konec.
Različne sorte
Obstaja kar 30 vrst sivke v rodu Lavandula in nekaj sto različnih križancev. Poleg prave, ozkolistne sivke in okrasne, širokolistne sivke poznamo še sorto Lavandin (Lavandula x intermedia), ki je bila vzgojena s križanjem prave in širokolistne sivke. V to skupino spada tudi hrvaška sivka Budrovka, ki je bila vzgojena pred petdesetimi leti in je prilagojena za toplejše podnebje, kar pomeni, da slabo prenaša zimske zmrzali.
Sivko uvrščamo, tako kot meto, v družino ustnatic. Tako sivka kot meta veljata za prastari zdravilni rastlini, ki so ju kot grobne dodatke našli že v tisočletja starih egipčanskih grobnicah. Sivka izvorno uspeva predvsem v Sredozemlju, zadnja leta pa se dobro razvija tudi v hladnejših regijah srednje in severne Evrope.
Za balkonsko rožo leta je bila sivka izbrana v okviru kampanje Nizozemske cvetlične zbornice, preko katere združeni blogerji in predstavniki medijev vsako leto izberejo tisto rastlino, ki je v največji meri prebudila njihovo domišljijo. Ta navdih pa se seveda ne konča na balkonu, saj sivka zasije povsod, kamor jo postavimo.
Če želite iz posajene sivke pridobivati tudi sivkin sirup, morda napraviti sivkin sladoled, ali jo dodati kot začimbo v katero drugo jed, potem obvezno izberite pravo sivko (Lavandula angustifolia), ki jo med drugim prepoznamo po ožjih listih. Poleg tega, da je slednja užitna, je tudi izredno trdoživa rastlina, ki zdrži zimske temperature vse do -15 °C. V dobro odcedni zemlji lahko prava sivka preživi celo še nižje temperature. Posebej priljubljen križanec prave sivke je 'Mundstead', ki ga prepoznamo po srednje velikih cvetovih lila barve in je izredno grmičasta rastlina, ki se razbohoti v poletnem času.
Ena izmed prekrasnih idej, kaj lahko napravimo s sivko, ko jo porežemo. Sploh če imamo posajeno Lavandulo angustifolio Hidcote, bo venec iz sivke še dolgo ohranil svežo, močno barvo cvetov. Priljubljeni križanec prave sivke Hidcote je namreč prepoznaven po svojih temno vijoličnih cvetovih, ki ohranijo barvo tudi po sušenju. Sicer pa ta sorta cveti dolgo in vztrajno vse do konca septembra.
