Kje je pravo mesto tega razvpitega zakona, smo povprašali strokovnjaka Edvarda Kadiča, ki je na tem področju 'domač' več kot desetletje.
Zakon privlačnosti namreč ni zgolj naravni fenomen, temveč je v resnici univerzalni fenomen. Velja vedno in povsod, tako v fizičnem kot duhovnem svetu, od povezav v izvornem polju, pa vse do povezav največjih možnih teles. Še najlažje bi zakon opisali z besedami: enako privlači enako.
POSEBNO VZBURJANJE
A kaj to v resnici pomeni? Kako to razumeti?
»Kvantna mehanika, ki se ukvarja s fiziko „mikro“ svetov, je ugotovila, da obstaja izvorno polje energije, kjer vse obstaja zgolj kot potencial. Torej obstaja kot nekaj, kar ni oblikovano, a ima sposobnost (potencial), da se lahko oblikuje. In to polje se oblikuje glede na impulz, ki vstopi vanj. Človek je ne samo kemično, temveč tudi elektro-magnetno bitje. Od sebe oddaja in sprejema elektro-magnetne impulze. Če na primer stopite v prostor veselih ljudi, znate takšno vibracijo celo prebrati. In še več, z njo se začnete tudi usklajevati.
Če sedaj povežemo ugotovitve kvantne mehanike in človekovo elektro-magnetno delovanje, ugotovimo, da ljudje posegamo v izvorno polje, če smo, ali pa če nismo na to pozorni.
Naj povem drugače: tudi če vam za zakon privlačnosti ni mar, še vedno posegate v to polje in ga vzburjate (sprožate vibracije) na svoj način.
Osrednji del vsega se dogaja v mislih.
Izvor vzburjanja polja pri človeku se nahaja v njegovih mislih. Če se malo poigramo z besedo „vzburja“, pridemo celo do zanimivega spoznanja. Seksologi se strinjajo, da se osrednji del vsega skupaj pravzaprav dogaja najprej in predvsem v mislih. Da se tam vzburjenje začne … Simpatično, kajne?« preprosto pojasni Kadič.
POMEMBNI IMPULZI
A konkretno vprašanje o zakonu privlačnosti je, zakaj včasih deluje, včasih pa ne?
Kadič je jasen: »No, stvar se tukaj zaradi našega omejenega razumevanja v resnici zaplete. Izvorno polje se preko zakona privlačnosti ne odziva neposredno na naše misli. Odziva se na naše vibracijsko polje, kamor so prevedene naše misli, čustva, ideje … Temu s tujko rečemo paradigma. Torej, zakon privlačnosti nas zgolj povezuje z izvornim poljem. Tako neprestano privlačimo ustrezne ljudi, dogodke, materialne dobrine... , ki so seveda predvsem skladni z našo paradigmo in ne le z našimi mislimi.
Edvard Kadič: »Ker življenje poteka v polju, ki zahteva naboj, da se lahko polarizira in oblikuje skladno z izvornim impulzom (našo namero), potrebujemo zakon privlačnosti. Ker pa se okrepi samo tisto, kar ponavljamo, potrebujemo tudi vztrajnost.«
Če to razumemo, potem lažje razumemo tudi to, da se ljudem, ki se šele začenjajo zavestno spoznavati z zakonom privlačnosti, pogosto zazdi, da ta zakon zanje enostavno ne deluje. Še več, zdi se jim, da bolj se trudijo, slabše je. Zakaj?
Gre za majhen trik na naši poti osebnega razvoja. Namesto, da bi poizkušali razumeti, kaj je potrebno v našem življenju (vibracijskem polju) urediti, nastaviti, popraviti, sprejeti in razumeti, začnemo zahtevati, da naj se zgodi točno to, kar smo si zamislil.
Ne glede na vse in resnici na ljubo, saj tudi se zgodi. Le težko to razumemo, ko nam stvari ne gredo od rok. Ko gre impulz od nas naprej v polje, se namreč spotoma filtrira skozi našo paradigmo in je na koncu, preden nas zapusti, usklajen (obrušen) z našimi prepričanji,« razloži Kadič in doda še primer: želimo denar, vendar smo bili vzgojeni, da so bogataši barabe. Ker pa mi nismo baraba in nam to veliko pomeni... dobimo bore malo. Kruto dejstvo ob tem pa je, da je med bogataši v resnici ravno toliko barab kot med reveži …
