Tedenski nakup je opravljen, vreče z nakupi so sredi kuhinje – zdaj je napočil trenutek, ko je treba nakupljeno pravilno spraviti. Če pri polnjenju hladilnika upoštevamo le, kako veliko je kaj, in dajemo manjše stvari pred večje, bo na koncu hladilnik sicer videti urejen in pregledno napolnjen, za živila pa morda sploh ne bo najbolje poskrbljeno. Če v naglici v hladilnik le nalagamo drugo na drugo in zmeraj sproti iščemo prostor, kam bi se dalo stisniti še en lonček jogurta ali kos mesa, pa nastane nemajhna zmeda. Dejstvo je, da ostanejo živila, ki so v hladilniku shranjena na pravem mestu, dlje sveža in okusna.
Zgornja polica
Na najvišjo polico v hladilniku sodijo sir, prekajeno meso in že kuhani preostanki hrane, ki jih hranimo nekaj dni. Teh pa ne hranimo v posodah, v katerih smo jih skuhali, marveč v nepredušno zaprtih plastičnih posodah.
Srednje police
Mleko, jogurti, skuta, smetana in zapakirana živila, ki jih še nismo odprli, sodijo na sredino hladilnika.
Steklena polica na dnu
To je najhladnejši prostor v hladilniku, zato tu hranimo najbolj pokvarljivo ter občutljivo hrano: ribe, meso, mesne izdelke.
Posode na dnu
Posode na dnu hladilnika so namenjene zelenjavi: brokoli, cvetača, šampinjoni, koruza in solata. Tudi kitajsko zelje, grah, šparglji in špinača bodo najdlje sveži, če jih shranimo v stekleno posodo na dnu hladilnika.
Notranja stran vrat
Tukaj hranimo sokove, maslo, marmelado, gorčico, majonezo, jajca in omake.
Kaj ne sodi v hladilnik?
Južno sadje – melona, mango, limone, grenivke, ananas – doživi v hladilniku hladen šok. Za njegovo hrambo niso primerni prostori, hladnejši od 16 stopinj.
Tudi nekatere vrste zelenjave ne prenesejo dobro hladne hrambe: paprika, paradižnik, jajčevec, prav tako krompir. Zanje je primernejša klet ali hladna shramba.
Pazljivo s higieno!
Hladilnik je lahko pravo gojišče bakterij in klic in včasih se niti ne zavedamo, kako škodljive so lahko nekatere naše navade. Zato nikoli ni odveč spomniti na nekaj higienskih pravil:
Ne kupujmo preveč – če so zaloge manjše, jih porabimo sproti.
Ne dovolimo zamrznjeni hrani, da spotoma domov odmrzne – ko se odpravljamo po nakupih, vzemimo s sabo priročno nakupovalno hladilno vrečo, ki obdrži temperaturo.
Pravilno odmrzovanje – globoko zamrznjeno ribo odtalimo v hladilniku v posodi, odlijemo odtaljeno tekočino in nato ribo oplaknemo s toplo vodo.
Preprečimo širjenje bakterij – po stiku s surovim mesom si obvezno umijmo roke, preden se dotikamo katerihkoli kuhinjskih pripomočkov, da preprečimo širjenje bakterij.
Perutnina in svinjina potrebujeta dobro temperaturno obdelavo – notranjost mesa mora biti vsaj dve minuti izpostavljena temperaturi 70 stopinj Celzija.
Previdno s surovimi jajci – jedi, ki vsebujejo jajca in niso temperaturno obdelane, je treba hraniti na največ 6 stopinjah Celzija in jih čim prej porabiti.
Menjava kuhinjskih pripomočkov – deska, na kateri smo ravnokar rezali kruh, ni primerna za rezanje sira. Kvas v kruhovih drobtinicah povzroča hitrejše kvarjenje sira.
Temeljito čiščenje živil – zelenjava in sadje ter zelišča morajo biti temeljito očiščeni. Gomolje, ki rastejo v zemlji, pred uporabo olupimo.
Nasveti za dlje sveža živila
Sadje umijemo šele pred zaužitjem – po stiku z vodo postane občutljivejše za klice.
Ločujmo različno sadje – hruške in jabolka izhlapevajo etilni plin, ki povzroča hitrejše gnitje preostalega sadja.
Odstranimo plastično embalažo – gobe v plastiki izparevajo tekočino, zato jih hranimo v papirnati vrečki.
Sirov ne mešamo med sabo – različne vrste sirov hranimo v ločenih posodah, saj se sicer navzamejo tujih vonjev.
Vakuumsko pakiranje – načeta čokolada hitro privzame tuje vonje. Če jo hranimo dalj časa, jo zavijmo v folijo.
Pametna razporeditev – kadar zlagamo sveže nakupljeno hrano v hladilnik, postavimo starejša živila v ospredje, da ne pozabimo nanje, in jih pravočasno porabimo.
