"Ta je po škodi, ki jo povzroča posamezniku in drugim, na prvem mestu med najbolj škodljivimi drogami," so zapisali in dodali, da med drugim povzroča raka. Statistika, ki jo navajajo na NIJZ, pravi, da od desetih Slovencev alkohola ne pijeta dva, sedem jih alkohol uživa v mejah manj tveganega pitja, eden, torej vsak deseti, pa ga pije prekomerno.
Kot pravijo, je Slovenija po porabi alkohola in zdravstvenih posledicah zaradi škodljive rabe alkohola nad povprečjem EU. "V Sloveniji je registrirana poraba alkohola v letu 2016 znašala 10,5 litra čistega alkohola na vsakega prebivalca Slovenije, starejšega od 15 let, kar je manj kot zadnji dve leti. Kljub temu pa Slovenija še vedno presega mejo petih litrov čistega alkohola na prebivalca, kar za državo pomeni, da finančna škoda zaradi posledic presega koristi od prodaje alkohola," so zapisali.
V Sloveniji je v letu 2016 zaradi bolezni in stanj, ki jih je mogoče pripisati alkoholu, v povprečju vsakih 10 ur umrla ena oseba ali skupno 826 oseb, od tega 686 moških in 140 žensk. Več kot polovica med njimi jih je umrlo pred svojim dopolnjenim 65. letom starosti, kar predstavlja prezgodnjo umrljivost.
"Pivske navade prebivalcev Slovenije ostajajo problematične, saj sčasoma vodijo v odvisnost od alkohola. Poleg tega škodljiva raba alkohola predstavlja dejavnik tveganja za poškodbe, prometne nezgode, bolezni, nasilje, umore in samomore," pravijo na NIZJ.
Ne samo jetra, temveč tudi rak
Zdravnica psihiatrinja na NIJZ Mercedes Lovrečič ob tem opozarja, da je s čezmernim pitjem alkohola povezanih več kot 200 bolezenskih stanj in poškodb. "Alkohol škodljivo deluje na vsak organ v našem telesu in na vse sisteme. Večina prebivalcev EU pozna tveganje za bolezni jeter pri izpostavljenosti alkoholu, a le dve tretjini jih že pozna tveganje za nastanek raka ... Mehanizmi nastanka raka so različni za različne vrste raka. Etanol je glavna sestavina alkoholnih pijač in se v telesu presnavlja v strupen acetaldehid, ki povzroča raka tako, da poškoduje DNK celic," njene besede povzema sporočilo. Tudi zato ne preseneča, da je Mednarodna agencija za raziskovanje raka alkohol uvrstila v prvo skupino snovi, ki so rakotvorne za človeka.
Izpostavljenost alkoholu po besedah Lovrečičeve predstavlja tveganje za nastanek predvsem naslednjih rakavih obolenj: raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk. "Več alkohola in pogosteje oseba pije alkohol, večje je tveganje za nastanek teh vrst raka. Večje tveganje za raka imajo tudi tisti, ki pijejo alkohol zmerno oziroma v mejah manj tveganega pitja alkohola v primerjavi s tistimi, ki ne pijejo," pravi.
Tvegano pitje
O relativno manj tveganemu pitju alkohola po navedbah NIZJ sicer govorimo, če ženske dnevno ne spijejo več kot eno enoto (enota je enaka enemu decilitru vina ali 2,5 decilitra piva), moški pa če ne spijejo več kot dve enoti. Na teden ženske naj ne bi spile več kot sedem enot, pri čemer morata biti vsaj dan ali dva brez alkohola, moški pa ne več kot 14 enot, pri čemer morata biti ravno tako dan ali dva brez alkohola. Ženske ob eni pivski priložnosti naj ne bi spile več kot tri enote, moški pa ne več kot pet enot, da lahko govorimo o relativno manj tveganemu pitju alkohola.
Na NIJZ opozarjajo, da je alkohol pri nas cenovno na splošno zelo dostopen, tudi družba je pitju alkohola naklonjena in strpna do opijanja v javnosti, kar je rezultat družbenih in socialnih norm. Zato smo "pred izzivom sprejemanja nadaljnjih učinkovitih ukrepov alkoholne politike za zmanjševanje posledic škodljive rabe alkohola, med katere uvrščamo davčne in cenovne ukrepe, omejevanje dostopa, skrb za varnost v cestnem prometu, zdravljenje stanj in posledic škodljive rabe alkohola," so zapisali.
