Starši, ki sami redkokdaj ali nikoli v življenju ne preklinjajo, po navadi otroka zgroženi vprašajo, kje je to slišal. Ker otroci običajno neradi tožijo, še posebno ko gre za »prepovedane« vsebine, verjetno ne boste dobili pravega odgovora. Toda tudi če bi vam povedal, ali je to res pomembno? Če vam razkrije, da je slišal sošolca v šoli, ali ga boste izpisali iz šole oziroma posredovali v šoli, da porednega sošolca naučijo olike? Če je prebral kje na spletu, ali mu boste vzeli mobilni telefon in prepovedali dostop do spleta? Če je slišal na dvorišču ali v trgovini, ga boste za vedno zaprli v stanovanje, da ja ne bo prišel v stik s temi »grdimi« besedami? Je to res prava pot?
Grdi svet
Otrok se bo prej ali slej srečal tudi s kletvicami. Tako kot z lažjo, krajo, vojno, posilstvom in pornografijo, če omenimo le nekatere sestavine življenja in sveta, ki bi jih otrokom najraje za vedno prikrili. Toda če se o nečem ne pogovarjamo, to še ne pomeni, da to ne obstaja. S takšnim vedenjem smo kot majhni otroci, ki si zakrijejo oči in mislijo, da če oni nas ne vidijo, da tudi mi ne vidimo njih. Otrok, ki se bo srečal s temi »težkimi« vsebinami in bo vedel, da starši ob njih vedno ponorijo, si bo informacije o njih poiskal sam. Na spletu, pri vrstnikih ali nepoučenih prijateljih ter si tako povečal možnosti za izkrivljen pogled na svet. Si to želimo za svojega otroka?
Pomen kletvic
Če se boste na otroka, ki je izrekel kletvico, razjezili, ga s tem v resnici ne boste ničesar naučili. Preden se lotite predavanja, da je preklinjanje grdo, je dobro z umirjenim tonom otroka povprašati, ali ve, kaj pomeni beseda, ki jo je izrekel. Večinoma otroci ne poznajo pomena, vedo le, da ta beseda pri odraslih sproži buren odziv. Otroku zato razložite pomen kletvice (na primer beseda kurac je žaljiva beseda za penis oziroma lulček) in bodite pripravljeni, da mu bo morda nekoliko nerodno, ko vas bo slišal izgovarjati »umazane« besede, ki jih redkokdaj sliši iz ust odraslih. Če boste ohranili sproščen odnos do teh besed, bodo v otroških očeh izgubile »čudežni naboj«, ki ga dobijo, če se jih izogibamo, se jih sramujemo, se ob njih muzamo ali se pretvarjamo, da ne obstajajo.
Osebni zgled
Ko smo otroku razložili pomen kletvic, jim lahko razložimo, zakaj menimo, da je preklinjanje grdo, nevljudno, nespoštljivo, narobe ali napačno. Vendar pozor: takšna pridiga o etičnih vrednotah bo dosegla namen le, če bomo to, o čemer govorimo, tudi živeli oziroma da bomo dober zgled človeka, ki ne preklinja! Če nas namreč otrok sliši, kako preklinjamo v avtomobilu ali ko nam nekaj ne gre, dobi sporočilo, da je v posebnih razmerah preklinjanje vendarle dovoljeno. In tako bo tudi sam preklinjal, ko bo na primer jezen. Kot pri vseh stvareh, ki bi jih radi privzgojili otroku, tudi pri preklinjanju največ šteje osebni zgled.
»Fina« družina
Če je vaša družina bolj »fina«, otrok morda preklinja zato, da bi sprostil pretirano »zategnjenost« odraslih. Otrok tako predstavlja protiutež pretirano »spodobnemu« vedenju in je izziv za odrasle, da se spoprimejo z lastnimi tabu temami, ki so jih verjetno prinesli iz primarne družine. Nekateri odrasli, ki so se vse življenje »lepo« vedli, si tako šele v starosti upajo na glas izreči kletvice, ki po znanstvenih raziskavah pomagajo sproščati »negativne« občutke. Kletvice tako le niso samo slabe in »grde«. Kakšna količina in kako pogosto je preklinjanje še »normalno«, pa je seveda stvar posameznika, družine, družbe in naroda.
