Po dvajsetih letih pedagoškega dela v razredu je mag. Janka Bergel Pogačnik v razred vstopila s štiriletno zlato prinašalko Honey, svojim terapevtskim psom, ki jo v šolo praviloma spremlja enkrat tedensko.
Kužek sprosti ozračje v razredu
»Osredotočenost na psičko, na živo bitje, ki ima svoje potrebe, na učence deluje pomirjevalno, postanejo ljubeznivejši drug do drugega, bolj umirjeno se pogovarjajo med seboj, pozorni so na sošolce in njihove potrebe. Vzdušje postane prijetnejše. Tekmovalni in zelo egocentrični osemletniki postanejo strpnejši, pozornejši in bolje sodelujejo. Ta osredotočenost in umirjenost učencev sta temelj, na katerega učitelj lahko pri uri gradi in pripelje učence do aktivnega učenja,« razlaga profesorica razrednega pouka in magistrica znanosti socialne pedagogike, ki je v šolskem letu 2016/17 v okviru inovacijskega projekta na šoli spremljala vpliv psa na učence v razredu. »Ugotovila sem, da prisotnost psa vpliva na interakcijo med učenci. Med seboj so strpnejši, med njimi se poveča sodelovanje, tudi komunikacija med učenci je prijetnejša, umirjena. Povečala se je tudi empatija med njimi. Učitelji in učenci so ocenili, da se vsekakor poveča motivacija za dokončanje dela in da je tudi ohranjena pozornost učencev čez celotno šolsko uro. Končno opravljeno delo je tudi kakovostnejše. Vpliv prisotnega terapevtskega psa je tudi izrazit pri učencih, ki imajo sicer težave z vključevanjem v komunikacijo in izpostavljanjem pred razredom. Poveča se namreč vključenost v aktivnosti pouka pri anksioznih, introvertiranih, izoliranih.«
Šolski dan s psičko
Honey ima v razredu posebno klop s preprogo, od koder ima odličen pregled nad razredom in tudi vsi učenci jo dobro vidijo. »Ko učenci pridejo pred učilnico, jim povem, da je z nami Honey ter da obe pričakujeva, da bodo upoštevali vse naše dogovore, ko je pes na obisku,« razlaga mag. Janka Bergel Pogačnik. »Učenci zatem vstopijo v učilnico, pripravijo potrebščine za uro, nato k Honey prinesejo v pregled domačo nalogo. Vsak učenec ima ob tem možnost Honey prebožati, ji kaj pomembnega zaupati, povedati, pokazati. Ko se vsi učenci razvrstijo pri Honey in seveda uredimo tudi vse običajne formalnosti, ki so potrebne pred začetkom pouka, vsi učenci sedejo na klopi, ki so razporejene v krogu, okrog Honey. Naše delo se začne. Honey ima na hrbtu šolski nahrbtnik. V njem je pismo, v katerem vedno nagovori svoje človeške prijateljčke. V pismu jih povabi: pove kakšno dogodivščino, jih prosi, da razložijo, komentirajo, da ji kaj preberejo, da ji pokažejo, razložijo, povedo svoje ideje, prav tako jim prinese navodila za delo v paru, skupini ali za samostojno delo. Pogosto jih prosi, naj kaj rešijo namesto nje, da jih bo pozorno poslušala … In tako se delo začne. Pri delu jih lahko usmerjam, lahko delajo samostojno, skupinsko. Opravljeno delo lahko pregledajo med seboj, vedno pa pridejo pokazat in poročat Honey. Honey je tako pri pouku najpogosteje opazovalka dela. Seveda jo tudi sprehodimo po razredu, kjer posamezniki povedo, do kakšnih ugotovitev so prišli, kaj delajo ali kako poteka njihovo delo. Ob koncu učne ure učenci pridejo v krog, kjer vrednotijo svoje delo, ugotovimo, kako bomo po malici nadaljevali … Učenci gredo med odmorom po prvi šolski uri k malici, midve s Honey pa na šolsko dvorišče, da se sprosti z žogico. Po malici, na začetku druge ure, Honey najraje pokaže kakšno svojo pasjo spretnost. Učence to hitro pritegne in motivira. Predvsem se čudijo, ko vidijo njeno pozornost in natančnost izvedbe. Ta njen trud lahko spretno prenesemo na naše šolsko delo. Učenci nadaljujejo svoje delo, ko delo dokončajo, pristopajo posamezno k Honey. Ob koncu druge učne ure se Honey poslovi,« opiše šolsko delo psičke v razredu učiteljica, da si lažje predstavljamo, kako je videti pouk ob prisotnosti pasje prijateljice, zaupnice in učiteljice.
Ko se motivacija in pozornost povečata …
»Že v prvih urah s Honey sem pri učencih opazila večjo motivacijo in pozornost za delo,« pravi profesorica magistrica, ki dodaja, da je pozneje začela opažati, kako ponosni in samozavestni so bili, ko so psički pokazali, kako dobro že znajo računati ali brati. »V njeni prisotnosti se tudi zelo trudijo, pokazati želijo svoje dobre plati, kar nekako dozorijo. Honeyina prisotnost je zato za dvig samozavesti, blažitev stresa in treme pri urah ponavljanja in preverjanja znanja zelo dobrodošla. Vendar tudi pri usvajanju snovi ni prav nič drugače. Učence zelo motivira že samo to, da vedo, da bi se tudi Honey rada nekaj skupaj z njimi naučila. Predvsem so učenci bolj ustvarjalni in polni idej, ko Honey zaupajo svoje predhodne predstave, izkušnje, znanja o neki temi, ki jo bomo šele obravnavali. Takrat kar tekmujejo, kdo bo Honey povedal več dobrih idej. To 'ogrevanje možganov' je s Honey res intenzivnejše. Pozornost učencev je bolj osredotočena. Gotovo je usvajanje nove snovi hitrejše in lažje.«
… in kužek pomaga tudi pri večjih težavah
Ko so se pred profesorico razrednega pouka in magistrico znanosti socialne pedagogike Janko Bergel Pogačnik pokazali odlični in skorajda hipni rezultati dela terapevtskega psa z učenci v razredu, je ustanovila SOS-svetovanja oziroma psihosocialno-pedagoška svetovanja, namenjena učencem, ki imajo v šoli težave. »To delo me zelo izpolnjuje in napolni. Tukaj lahko povežem svoja na novo pridobljena socialno-pedagoška znanja in pedagoške izkušnje. Ljudje, ki prihajajo, potrebujejo nasvet, pomoč, pogovor, usmeritev. Učencem pomagam, da razjasnimo problem, določimo cilje in izdelamo načrt poti do cilja. Kako se organizirati, naučiti se učiti, dvigniti motivacijo in se osredotočiti na cilj.«
Psiček pomaga tudi brati
»Raziskave so pokazale, da učencem zelo koristi, da berejo psu. Branje Honey pa najbolj koristi tistim učencem, ki nimajo veselja do branja in tudi še nimajo iskrice v očeh, ko morajo odpreti knjigo. Takrat lahko pomaga pasja poslušalka, ki ne sodi in ocenjuje, temveč samo mirno leži in posluša mladega bralca. Ob koncu branja in končnem božanju psa lahko v očeh bralca zasveti tudi tista želena iskrica. Branje je tako prijetna izkušnja,« iskrice v očeh zasvetijo tudi učiteljici, ko razlaga o tem, kako ji njena terapevtska psička pomaga pri pedagoškem delu. Več o tački, ki si jo želi pobožati vsak otrok, pa na www.sostacka.splet.arnes.si.
