»Ti pa res ne znaš z denarjem!« ali »Očitaš mi vsak cent!« so pogosti očitki med partnerjema, ko pogovor nanese na družinski proračun. Dejstvo je, da imamo ljudje različen odnos do denarja, ki smo ga prinesli iz primarne družine, in za katerega smo prepričani, da je edini pravi. Tako je ista finančna odločitev za nekoga popolnoma neodgovorno hazarderstvo, za drugega pa premišljeno, varno tvegano in odgovorno vedenje. Za nekoga je denar le sredstvo, katerega namen je, da ga zapravimo za nujne in potrebne, pa tudi praktične in zabavne reči, za drugega pa zagotovilo za varno prihodnost, zato ga je treba čim več privarčevati. Kako torej najti način konstruktivnega pogovora, ko pa denar in vse, kar je povezano z denarjem, vidimo tako zelo drugače?
Ista postelja, ločena računa
Nekateri drugačen odnos do denarja rešijo tako, da tudi v partnerstvu ohranijo »ločena« bančna računa (brez menjavanja bančnih kartic in vstopa v partnerjev bančni račun), družinske stroške pa si sorazmerno razdelijo glede na višino plače. Tako vsak ohrani nadzor nad lastnim denarjem in se izogne vsakodnevnim prepirom glede (ne)upravičenosti nakupov, naložb in drugih finančnih odločitev.
Toda pozor: takšna razdelitev je smiselna le, če se oba partnerja strinjata z njo! Če ima namreč eden od partnerjev željo po skupnem družinskem proračunu in v takšni strogi ločitvi bančnih računov vidi znak partnerjevega nezaupanja, se bodo prepiri glede denarja kljub temu pojavljali in kronično ponavljali. V partnerju, ki si tako kot posteljo želi deliti tudi denar, se bo vse bolj stopnjeval občutek, da živi z materialistom, ki se je pripravljen spreti (in ločiti!) zaradi enega narobe razdeljenega evra. Če pa ta ureditev ustreza obema partnerjema, je to odlična rešitev, še posebno ko imata partnerja zelo različen odnos do denarja.
Mesečni fond samo zame
Če sta se s partnerjem odločila za skupno družinsko blagajno, imata seveda težjo nalogo, kot če bi bančna računa povsem obdržala zase. V takšnem primeru je prej ali slej smiselno, če že ne nujno, da si vzameta čas za temeljit pogovor o družinskih financah – da naredita družinski finančni načrt prihodkov in odhodkov, med katere dodajta tudi mesečni fond za vsakega od partnerjev. Ta »mesečni fond samo zame« bo vsakemu partnerju omogočil dovolj svobode, da glede na svoj odnos do denarja z njim počne, kar hoče. Pri tem se morata drug drugemu zavezati, da si glede tega osebnega fonda ne bosta ničesar očitala in solila pameti, temveč si zares dopustila popolno svobodo.
Skupne odločitve, skupna odgovornost
Pri skupnem družinskem proračunu se za vse večje in večino manjših finančnih odločitev seveda odločata s partnerjem skupaj. Ker sta odločitve sprejela skupaj, je tudi odgovornost posledic skupna. To pomeni, da so partnerjevi očitki »Vidiš, to zdaj imamo, ker sem poslušal tebe!« ne samo nepravični, temveč tudi otročje neodgovorni. Če se nekdo namreč težko odloča in vso odgovornost odločitve prepusti partnerju, v resnici nima pravice po odločitvi, ki se je izkazala za finančno neuspešno, partnerju takšne »nespametne« odločitve očitati, saj se je zavestno »izločil iz igre«. Če se eden od partnerjev težje odloča, si je za vse finančne odločitve, ki lahko počakajo (večinoma lahko), dobro vzeti več časa, da odločitev zares dozori v obeh partnerjih in se noben ne počuti prisiljen v izbiro in odločitev.
Na skupno odgovornost ne pozabite tudi v primerih ali tistih mesecih, ko vam denarja primanjkuje. Očitki partnerju, da ima premajhno plačo ali da je za nastali položaj »kriv« on, ker je brez službe, zagotovo ne prinesejo nič dobrega ne denarnici ne odnosu. V težkih trenutkih se s partnerjem opomnita, da sta skupaj na istem čolnu, in le s skupnimi močmi lahko zaplujeta proti bolj mirnim vodam.
Ko se ne moreta zediniti
Kaj pa storiti, ko se s partnerjem glede neke finančne odločitve kljub tehtnemu premisleku nikakor ne moreta zediniti? Takrat se je dobro spomniti, da so prepiri okrog denarja v partnerstvu pogosto le »kost, ki jo glodamo« oziroma priročno bojno polje (kot tudi vzgoja, gospodinjska opravila in prehrana), na katerem preigravamo veliko bolj globoke partnerske težave – stare zamere in nerazrešena nesoglasja.
Če se namreč v partnerskem odnosu počutimo ljubljene in spoštovane ter se ljubeče in spoštljivo tudi sami vedemo do partnerja, smo veliko prej pripravljeni skleniti kompromis oziroma popustiti, kot če globoko v sebi nosimo občutek, da nas partner ne ceni dovolj in nas zdaj hoče še prisiliti, da »požremo« lastna načela glede denarja.
Razpredelnica Letni družinski proračun
Ni vama treba biti računovodji, da si s partnerjem ustvarita razpredelnico Letni družinski proračun, v katero vpisujeta vse prihodke in odhodke. Tako bosta lažje načrtovala vse večje odhodke (na primer dopust in nakup avtomobila), pa tudi lažje dobila predstavo, koliko vaša družina porabi za prehrano, telefon, oblačila, igrače … ter po potrebi stroške, ki se vama zdijo previsoki, načrtno zmanjšala. Tako bosta vidva tista, ki bosta vodila družinsko življenje, ne pa denar, ki nam ga po navadi vedno prehitro zmanjka.
