Takoj ko opazite prve spremembe pri prijatelju, svojcu, je treba poiskati zdravniško pomoč, saj so zdravila v zgodnji fazi bolezni najučinkovitejša. A kako poiskati stik s človekom, ki ga je prizadela demenca?
Prepoznajte prve znake demence
Poudariti je treba, da so predvsem tako pogosti, da povsem obrnejo posameznikovo vsakdanje življenje, torej jih je praktično nemogoče spregledati, mednje pa spadajo: postopna izguba spomina, težave pri govoru oziroma iskanje pravih besed, osebnostne in vedenjske spremembe, upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije, težave pri vsakodnevnih opravilih, iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari, težave pri krajevni in časovni orientaciji, neskončno ponavljanje istih vprašanj, spremembe čustvovanja in vedenja, zapiranje vase in izogibanje družbi.
Dobro je vedeti
Spodbujajmo osebo, da dejavnost izpelje sama, tudi če bo opravljena nekoliko slabše ali pa bo zanjo porabila preveč časa. Lahko ji tudi pomagamo, vendar naj večino dela opravi sama. Ko namreč oseba z demenco pozabi določena opravila oziroma spretnosti, se jih ne more ponovno naučiti. Za vedno so izgubljene!
Kako živeti z demenco?
V središču naj bo, kakor pri vseh zdravstvenih težavah, boleznih, človek in ne bolezen. Zato bodimo strpni in prijazni. Vzemimo si čas za jasen in preprost pogovor. Pristopimo počasi in prijazno, dotaknimo se osebe, ne prepričujmo je v nekaj, česar ne dojame. Vključimo se v skupino za samopomoč, prebirajmo literaturo in bodimo aktivni. Informacije lahko poiščemo tudi pri SPOMINČICI, oziroma na svetovalnem telefonu 059 305 555, v skupini za samopomoč v vaši bližini ali pa na spletni strani www.spomincica.si.
Kako se družiti z osebo z demenco?
Če živimo z osebo ali spoznamo nekoga, ki se ne spomni niti imena svojih bližnjih in je ob tem morebiti še nagle jeze in govori stvari, ki sploh niso resnične, potem si za začetek recimo, da je najpomembnejša prijaznost do sogovornika.
- Na pogovor se pripravimo; poskrbimo za mirno okolje, v katerem bo tekel pogovor, odstranimo vse moteče stvari in izklopimo telefone. Prostor naj bo prijetno topel in osvetljen. Vedno naj z osebo z demenco govori le ena oseba in naj z njo vzpostavi očesni kontakt.
- Sedimo nasproti nje (in ne stojimo denimo ob njej), da bo lahko opazovala naše nebesedno sporočanje. Preverimo, ali nas vidi in sliši. Za sproščen pogovor izberimo temo, ki ji je blizu.
- Izogibajmo se konfliktnim situacijam; to pomeni, da osebe z demenco ne popravljamo in ji ne vsiljujemo svojih misli in besed. Poskušajmo jo preusmeriti na pravo besedo ali dogodek. Če se že s čim ne moremo kar tako strinjati, rečemo: »Ali res?«, »Tako misliš?«, »Ne vem, kaj naj rečem.« »Zanimivo …« Ne prepričujemo je, da je njena trditev napačna.
- Ravnajmo smotrno, kar pomeni, da uporabljajmo kratke in preproste stavke, govorimo jasno in z mirnim nizkim glasom, navodila lahko tudi napišemo, izbirajmo znane in ne prezahtevne vsebine pogovora.
- Uporabljajmo spominske slike ali albume.
- Skušajmo upoštevati izkušnje drugih ljudi z demenco, zato bolezen in ljudi kar najbolj spoznajmo v kakšnem društvu.
- Uporabljajmo preproste besede.
- Ne silimo osebe v izbiro.
- Uporabljajmo vprašanja, ki zahtevajo kvečjemu odgovor »da« ali »ne«.
- Uporabljajmo ustaljene govorne vzorce.
- Upoštevajmo tudi nebesedno sporočanje, denimo prijazen dotik.
Pomembnost čustev
Delujmo razumevajoče in pomirjujoče, kar pomeni:
- Da izrazimo razumevanje za njene skrbi in težave.
- Pomagajmo ji, da bo o svojih občutkih in skrbeh pripovedovala, in jo poskušajmo pomiriti.
- Spodbujajmo njeno dobro voljo, sproščenost in smeh. Dobrodošli so pogovori o lepih spominih, prebranem gradivu …
Kakšne dejavnosti ponudimo?
Ker pa zna biti pogovor naporen, ga kajpak lahko nadomestimo tudi s prijetno dejavnostjo:
- Dobrodošla so preprosta gospodinjska opravila, lahko tudi pomoč pri pripravi hrane, obrokov, čiščenju zelenjave, mešanju pijač, pomivanje in brisanje posode, pometanje.
- Prav tako pomirja delo na vrtu, okoli hiše, zlaganje oblačil, časopisov, knjig, orodja.
- Spodbujajmo osebo k jutranji telovadbi, razgibavanju, žoganju, sprehodu.
- Utrjujmo skupaj ročne spretnosti, ki pripomorejo predvsem k ohranjanju fine motorike.
- Spodbujajmo k sodelovanju v aktivnostih, povezanih z njenim poklicem.
- Prav tako osebo spodbujajmo k izvajanju aktivnosti za utrjevanje spoznavnih sposobnosti, na primer: razvrščanje ali nizanje predmetov glede na barvo, obliko in velikost, iskanje nasprotij kot so velik - majhen, razvrščanje slik v pravo časovno zaporedje, iskanje zapisanega števila, ki je enako številu narisanih predmetov, sestavljanje slik iz delov, pisanje ali iskanje besed na določeno črko, igranje družabnih iger, obisk ali povabilo prijateljev, poslušanje glasbe in spodbujanje k interesom, ki jih je imel posameznik že prej, denimo zbiranje znamk, pisanje voščilnic, ples.
