Ker se je Faraz prav ta vikend namenil na obisk h Kamranu in Ani v Slovenijo, sta ga povabila, da se jima pridruži pri odkrivanju majhnega slovenskega mesta. Faraz se je v Slovenijo pripeljal z vlakom iz Celovca, kjer dela in živi. Dogovorjeni so bili, da se bodo na pot odpravili v soboto okoli 14. ure popoldne, takrat naj bi namreč prispel vlak do Ljubljane. Vendar žal ni šlo vse po načrtih, saj je imel vlak, ki je peljal iz Celovca do Beljaka, kar štiriurno zamudo. Kamran in Ani sta se tako sama odpravila do Raven na Koroškem, saj sta prevoz rezervirala prek spletne strani prevozi.org, poznejših pa v sobotnem popoldnevu žal ni bilo več na voljo. S Farazom sta se dogovorila, da bo prišel za njima, ko bo prispel do Ljubljane, predhodno pa sta preverila avtobusne povezave.
Ločeno na pot
Faraz in Ani sta na pot torej krenila okoli 15. ure popoldne ter po dobri uri in pol prispela na Ravne. Najprej sta obiskala hostel Punkt, v katerem sta rezervirala nočitev. »V hotelu ni bilo nikogar na recepciji, zato sem poklical telefonsko številko, ki je bila v sprejemnici navedena, in prišla je receptorka. To se mi je zdelo malce nenavadno, vendar pa moram poudariti, da je bila receptorka zelo prijazna in gostoljubna. Toplo naju je sprejela in naju pospremila do sobe. Priznati moram, da mi je bila okolica zelo všeč. Lepo je urejeno. Pohvaliti moram tudi čistočo tako okolice kot hostla, ki je na zelo visoki ravni, pa tudi upravljanje, omogočajo brezplačno uporabo brezžičnega interneta, skupne kuhinje … Zares so zelo prijazni in gostoljubni. Na koncu smo v hostlu bivali trije, saj je Faraz prišel za nama, vendar so nam zaračunali nočitev samo za dve osebi, ker je bilo zelo pozno,« je dejal Kamran.
Prijazna receptorka
Kamran in Ani sta se nato po prijaznem sprejemu v hostlu odpravila raziskat okolico. Sprehodila sta se do športnega parka, v katerem je bila zaposlena receptorka. Sporočila jima je, da se lahko preizkusita v izbranem športu in da je kopanje brezplačno. Vreme sicer ni bilo naklonjeno kopanju, pa tudi ura je bila že precej pozna in še Faraza sta pričakovala.
Faraz je prispel s štiriurno zamudo
Faraz se je uspel po štiriurni zamudi z vlakom vendarle prebiti do Ljubljane. Tam je nato poiskal avtobus, ki pelje do Raven na Koroškem, in se odpravil na nadaljnjo turnejo do mesteca, v katerem sta ga pričakovala Kamran in Ani. Okoli 21.30 mu je vendarle uspelo priti do njiju, čeprav seveda ni šlo brez težav s prevozom. Pa vendar, uspelo mu je. Tako so okoli 22. ure že sedeli skupaj in čebljali, uredili so še dodatno sobo za Faraza in se pogovarjali z domačini. Ko jih je začel premagovati spanec, so se odpravili v sobe in po napornem popotovanju legli k počitku, da bi si nabrali moči za raziskovanje kraja.
Najprej po muzejskih zbirkah
Nedeljsko jutro je veliko obetalo, saj je nebo ponujalo le sonce brez oblačka. Vstali so in se pripravili na raziskovalno pustolovščino. Najprej so se podali do bližnjega lokala, v katerem so si privoščili kavo in naredili načrt, kaj vse si bodo ogledali. Odpravili so se do gradu in si ogledali muzejsko zbirko. Sprejela jih je prijazna vodička, ki jim je ponudila tudi številne brošure o razstavi in jim na kratko opisala, kaj razstava ponuja. Sprehodili so se skozi zgodovinsko zbirko, ki opisuje razvoj mesta skozi obdobja in prikazuje pomembne osebnosti v kraju. »Zelo lepo je urejeno grajsko poslopje, pa tudi zbirka je zelo lepo dodelana. Edino, kar sem pogrešal, so opisi v angleškem in nemškem jeziku. Pri nekaterih kolekcijah manjkajo oziroma so zapisi samo v slovenskem jeziku, zato nismo povsod vsega razumeli. Obiskali smo tudi turističnoinformacijski center, vendar je bil v nedeljo zaprt, zato nam je številne informacije o kraju ponudila prav vodička v gradu, ki nam svetovala, kaj naj si še ogledamo. Sprehodili smo se še do muzeja železarstva, v katerem so nam predstavili, kako je pridelovanje železa potekalo nekoč. Predstavili so nam stare obleke, orodje, s katerim so kovali, videli smo staro lokomotivo in tudi različne vrste kamnin. Všeč mi je bilo, prav tako sta v zbirki uživala Ani in Faraz,« je navdušeno pripovedoval Kamran.
Lokalna hrana
Po ogledu muzejev se je trojica odločila poiskati gostišče, v katerem bi si privoščili kosilo, vendar pa se v ponudbi lokalne hrane na Ravnah na Koroškem niso ravno izkazali. Gostišče, v katerega so želeli zaviti in ki ponuja lokalno hrano, je bilo v nedeljo zaprto, zato so obiskali bližnjo gostilnico, v kateri ponujajo kose pice in kebab. »Lokalnih specialitet žal nismo uspeli pokusiti, kar nam je seveda žal. Kraj je zelo majhen, tako da tega, da ni več gostiln, nisem vzel za slabo, ne razumem pa, da imajo ob nedeljah zaprto. Morda bi lahko razmislili v tej smeri, saj kraj vendarle precej ponuja turistom,« je ponudbo nekoliko pograjal Kamran.
Naokoli
Po manjšem prigrizku so nadaljevali raziskovanje. Sprehodili so se mimo športnih objektov. »Ravne na Koroškem imajo čudovit olimpijski bazen, ki so nam ga ponudili v brezplačno uporabo, lepo urejeno manjše in večje nogometno igrišče z urejeno tekaško progo. Receptorka, ki nam je prinesla ključe hotelske sobe, je zaposlena tudi na recepciji športnih objektov. Nenehno nas je vabila, da se pridemo kopat ali da izkoristimo katero izmed športnih površin. Vendar smo se raje odločili za raziskovanje, nihče od nas ni pretiran športnik (smeh),« je razložil Kamran. Družba se je raje sprehodila po mestnih ulicah, ki so bolj kot ne samevale. Niso srečali veliko ljudi, trgovine so bile večinoma zaprte. Iskali so tudi trgovinico, v kateri bi lahko kupili spominke, a je žal v mestu niso našli. Sprehodili so se mimo zanimive jeklene skulpture in tudi kamnite, v katero je izklesan obraz Prežihovega Voranca, mimo manjše cerkvice, ki so si jo lahko ogledali samo od zunaj, in se povzpeli na bližnji hrib. »Navdušila me je predvsem narava. Zelenje in gozdovi, kamorkoli se ozreš. Mir in tišina. Žvrgolenje ptic. Čudovita pokrajina. Zares smo se lepo imeli,« je povedal Kamran. Po raziskovalnem popotovanju po mestu in okolici so se vrnili do središča in poiskali picerijo Lipa. »Upali smo, da bomo imeli morda tam več sreče z lokalno hrano, a nam žal ni uspelo. Prevladovale so pice ob manjši ponudbi nekaterih drugih jedi. Privoščili smo si še zgodnjo večerjo, pico in kebab. Potem pa je bil čas, da se počasi vrnemo. Prevoz sem ponovno rezerviral na prevozi.org, vendar kot zakleto nismo imeli sreče s prevozi. Ni nam uspelo dobiti prevoza za tri v enem avtomobilu, zato sva z Ani prvi prevoz odstopila Farazu, tako da je šel do Ljubljane sam, midva pa sva prišla po dobri uri za njim. Menim, da bi morali bolje urediti prometne povezave med kraji. Prav tako se mi zdi, da bi lahko bolj promovirali ponudbo kraja, saj veliko ponuja. Če si turist, tako kot mi, težko sam odkriješ vse, kar se da videti. Spletna stran ni prilagojena turistom, temveč zgolj domačinom, tako da je treba podatke iskati precej razpršeno. Zahvaljujoč prijaznemu osebju v hotelu in muzejih, menim, da smo kljub temu uspeli veliko videti, vsekakor pa smo se imeli izjemno lepo,« je povedal Kamran.
