Človeški organizem ima izjemne sposobnosti samozdravljenja, če ga ob tem primerno podpremo. Raziskave kažejo, da konoplja direktno aktivira različne serotoninske receptorje v možganih, ta povezava pa lahko vpliva na zmanjšanje odvisnosti od drog, alkohola, sedativov, hipnotikov, opiatov itd. V nasprotju z drugimi psihoaktivnimi drogami, vključno z alkoholom, aspirinom, opiati, nikotinom in kofeinom konoplja ne povzroča smrtnih predoziranj in odvisnosti, temveč se lahko uspešno uporablja pri odpravi številnih oblik odvisnosti in zmanjševanju posledic uporabe drugih substanc.
Konoplja je od nekdaj poznano ljudsko zdravilo in konopljin ekstrakt dokazano učinkuje ne samo pri blaženju mišičnih krčev, bolečin, epilepsiji, Alzheimerjevi bolezni, multipli sklerozi, revmatičnem artritisu, bolezni srca, depresiji, shizofreniji, diabetesu, bolezni jeter, bipolarni motnji … temveč tudi pri odtegnitvenem sindromu od alkohola in drugih odvisnosti, bolezni, ki prizadene človekovo telo, duševnost, odnose z ljudmi in sposobnost za produktivno življenje. Začetek odvisnosti je po navadi povezan z vzpostavljanjem alternativnih stanj zavesti in direktnim spreminjanjem trenutnega počutja. Funkcija vseh oblik odvisnosti je sprememba stanja zavesti, kot so izguba kontrole nad samim seboj, spremembe v mišljenju in zaznavanju (tudi časa) …
Alkohol zmanjša možgansko substanco
Najbolj zasvojljiva droga na svetu je glede na raziskavo evropskih znanstvenikov heroin, sledita pa mu tako imenovani krek (kokain, primeren za kajenje) in alkohol. Tobak se je znašel na šestem mestu. American Scientist uvršča alkohol v skupino bolj strupenih drog. Smrt lahko po njihovi raziskavi v povprečju povzroči zaužitje od deset- do dvajsetkratne količine alkoholne pijače, ki je določena za vinjenost. Alkohol, ki ga pijemo, je v bistvu etanol, katerega razgrajevanje oslabi delovanje funkcij jeter, kar prizadene možgane. Pomanjkanje glukoze se odraža v utrujenosti, zmanjšani koncentraciji, slabosti in slabovoljnosti. Jetra razgradijo kar 90 odstotkov vsega zaužitega alkohola, 10 odstotkov pa ga v nespremenjeni obliki izločimo z dihanjem in odvajanjem seča. Staro telo vsebuje manj encimov za razgradnjo alkohola kot mlado, zato se alkohol počasneje razgrajuje. Alkohol povečuje izločanje dopamina, telesu lastne 'droge' in zavira delovanje glutamata, ki skrbi za posredovanje večine živčnih dražljajev. Manjše količine povzročajo sproščenost, večje pa pijanost. Ta se kaže v nezanesljivi hoji, težavah z govorjenjem in mišljenjem, neustreznem presojanju, dvojnem vidu, izgubi spomina. Preveč alkohola povzroči slabost v želodcu, bruhanje, nezavestnost. Večje količine lahko povzročijo komo ali smrt (5 promilov). Po dolgotrajnem rednem pitju se pojavljajo tudi druge, resnejše težave oziroma obolenja. Pri 90 odstotkih težkih alkoholikov se pojavi atrofija velikih možganov (zmanjšanje možganske substance). Pojavi se lahko tudi demenca (bebavost). Alkohol deluje na možganske celice šestkrat močnejše kot na druge telesne celice. Poleg tega povzroča dvakrat večje odmrtje možganskih celic od običajnega.
Zaradi posledic uživanja alkohola umre na svetu vsako leto več kot tri milijone ljudi, v Sloveniji neposredno v povprečju 650 ljudi na leto (zaradi tobaka 3600, medtem ko konoplja ne povzroča odvisnosti, kot alkohol in tobak, in zaradi nje ni umrl nihče). Slovenija ima 50 odstotkov več alkoholičnih težav kot druge države, zato ima še toliko več razlogov za vpeljavo zdravljenja s konoplje. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje so zaskrbljujoči, saj vsak dan zaradi posledic alkohola umreta vsaj dve osebi, vsaj 10 pa jih je hospitaliziranih. Prav tako legalen tobak terja visok davek, saj za z njim povezanimi boleznimi umre kar 10 ljudi na dan, kadilcem pa se v povprečju življenje skrajša za 10 let.
Alkohol je trda droga
Alkohol je pravzaprav trda droga zaradi možnosti hude duševne in telesne odvisnosti, relativno lahko dosegljivega praga smrtnega predoziranja in hudih dolgoročnih stranskih učinkov na splošno zdravje. Pri tem ne smemo prezreti dejstva o alkoholu, da je razred A1 rakotvoren in potrjen povzročitelj raka pri ljudeh. Uživanje alkohola je povezano tudi z rakom dojk. Leta 2011 je poročilo Svetovne zdravstvene organizacije zaključilo, da je uživanje alkohola odgovorno za štiri odstotke vseh smrti po svetu, kar je več kot od AIDS-a, tuberkuloze ali nasilja. Poročilo za leto 2009, objavljeno v British Columbia Mental Health and Addictions Journal (strokovna revija za duševno zdravje in odvisnosti), pravi, da je neposredna primerjava alkohola in konoplje pokazala, da je alkohol dosti bolj škodljiv kot konoplja, tako za posameznika kot tudi družbo. Ocenjuje, da so zdravstveni stroški na uporabnika osemkrat višji za pivce alkoholnih pijač, kot za tiste, ki uporabljajo konopljo in so več kot štiridesetkrat višji za kadilce tobaka. Njihov zaključek je, da znašajo stroški zdravstvenih storitev, povezanih s tobakom, več kot 700 evrov na uporabnika, stroški zdravstvenih storitev, povezanih z alkoholom, 150 evrov na uporabnika in stroški zdravstvenih storitev, povezanih s konopljo, 17 evrov na uporabnika. Konoplja je primerjalno manj škodljiva od alkohola. Tudi ameriški zdravniki za regulacijo konoplje iz DFCR (Doctors for Cannabis Regulation) so prepoznali, da konoplja predstavlja manjše tveganje za zdravje, kot alkohol in tobak. Združili so se z namenom, da svoje kolege zdravnike seznanijo s konopljo in predstavljajo prvo in edino nacionalno organizacijo zdravnikov, ki podpira popolno legalizacijo, obdavčenje in zakonsko ureditev konoplje, kot velja za alkohol in tobak. DFCR si prizadeva, da se politika konoplje ponovno vrne na svoje pravo mesto v javnem zdravstvu tako v ZDA kot tudi drugje po svetu.
Konoplja, alkohol in cigarete – dobro, slabo in smrtno
Konopljo (THC) poskušajo velikokrat primerjati z alkoholom (etanol), za primerjavo škodljivih posledic uživanja teh substanc. Primerjava teh dveh je skrajno neprimerna, meni strokovnjak za kanabinoide Gregor Zorn, univ. dipl. biolog, saj imajo učinkovine v konoplji dokazano terapevtsko učinkovitost pri mnogih boleznih, medtem ko je alkohol vzrok za mnoge bolezni. »Kanabinoidi ščitijo in obnavljajo živčne celice (nervroprotektivno in nevroregnerativno delovanje), medtem ko je alkohol strupen in povzroča smrt nevronov. Alkohol je karcinogen in obstaja močna vzročna povezava z različnimi tipi raka. Žgane pijače, denimo, lahko škodijo že lokalno, na primer požiralniku. Alkohol je dokazano eden dejavnikov tveganja za nastanek ploščatoceličnega karcinoma požiralnika in tudi želodčne sluznice. Kanabinoidi delujejo protirakavo prek vrsto različnih mehanizmov, kar je dokazano s številnimi različnimi študijami. Podobno neprimerna je primerjava konoplje s cigaretami,« nadaljuje Zorn. »Kajenje cigaret škodi skoraj vsakemu organu in organskem sistemu v našem telesu. Kajenje cigaret je glavni vzročni dejavnik pri nastanku in smrti zaradi rakavih obolenj. Tako alkohol kot tudi cigarete negativno vplivajo na spolnost in povzročajo težave kot so impotenca, zmanjšanje libida. Endokanabinoidi pa imajo pomembno vlogo pri večini procesov v povezavi s človeško reprodukcijo.«
Uporaba tobaka povzroči skoraj 6 milijonov smrti letno po svetu in 3,3 milijona ljudi umre zaradi vzrokov, povezanih z alkoholom. Dokumentiran ni noben primer smrti zaradi konoplje. Samo s primerjavo teh dejstev, lahko pridemo do zaključka, da konoplja ne bi smela biti primerjana s temi snovmi. Medtem ko je THC najbolj bogat kanabinoid, ima nekatere neželene stranske učinke, ki jih je mogoče uspešno zmanjšati z drugimi kanabinoidi (CBD, THCV) in terpeni (alfa-pinen, D-limonen), s spreminjanjem metod uporabe (vaporiziranje namesto kajenja) in ustreznim režimom odmerjanja (mikro odmerjanje, gradnja tolerance). Konoplja je še vedno ena izmed najbolj varnih aktivnih zdravilnih učinkovin, znanih človeku.
Konoplja zmanjšuje napadalnost
Alkohol je v Sloveniji vse prelahko dostopen, družba pa še vedno preveč strpna do njega in pijančevanja. V zadnjih letih vsako leto v državni proračun s trošarinami od alkohola in alkoholnih pijač dobimo manj kot sto milijonov evrov, za težave (posredne in neposredne), ki jih njegova uporaba povzroča, pa država po grobi oceni porabi 234 milijonov evrov. Zdravstvenih stroškov, povezanih s pitjem alkohola, je v Sloveniji letno za 153 milijonov evrov, zaradi prometnih nesreč, ki jih povzročijo pijani vozniki, pa v povprečju vsako leto umre 956 ljudi. Na univerzi v Maastrichtu (Nizozemska), so opravili študijo, s katero so dokazali, da se subjektivna agresija po pitju alkohola poveča, medtem, ko se zmanjša pri uporabi konoplje. Četudi nekdo popije toliko alkoholnih pijač, da se opoteka in zaspi, ne bomo uporabili izraza 'zastrupitev', temveč 'pijanost', čeprav je alkoholna pijanost dejansko smrtno nevarna. Pri konoplji pa ni »smrtne« doze. Konopljine učinkovine so namreč enake našim hormonom, ki uravnavajo naš celotni metabolizem, in prav zaradi te naloge uravnavanja uravnavajo ti hormoni tudi sami sebe. Kanabinoidni receptorji tipa 1 so eni najbolj razširjenih receptorjev v možganih ter centralnemu živčnem sistemu in tako odpirajo ogromno potenciala za vpliv različnih kanabinoidov na njihovo delovanje.
Skrbi za dobro delovanje možganov
Ugotovitve ekipe niso tako presenetljive, pa komentira raziskave nevropsihofarmakolog David Nutt z Imperial Collegea iz Londona. Njegove študije so pokazale, da imajo kanabinoidi, ki jih proizvede samo telo, pozitivne učinke na možgane. Ugotovili so tudi, da THC ščiti alkoholike pred možganskimi poškodbami.
Dejavnost kanabinoidnega sistema je nevrozaščitna
Kot vsak drug organ se tudi naši možgani starajo in posledično se kognitivne sposobnosti zmanjšujejo z naraščajočo starostjo ali prekomernim pitjem alkohola. Po raziskavi prekomerni pivci tvegajo poškodbe možganov. Nedavna raziskava na Inštitutu za molekularno psihiatrijo na Univerzi v Bonnu v Nemčiji je pokazala, da konoplja sproži sproščanje antioksidantov, ki delujejo kot čistilni mehanizem. Ta proces je znan, da odstrani poškodovane celice in izboljša učinkovitost mitohondrija. Mitohondrij je vir energije, ki napaja celice. Študija je bila objavljena v Philosophical Transactions Of The Royal Society. To odkritje osvetli nov vpogled, kako imajo naravni kanabinoidi konoplje sposobnost, da dobesedno ubijejo vnetje možganov, ki je povzročilo upad kognitivnih sposobnosti, nevronsko in možgansko degeneracijo. Z oskrbo teh receptorskih mest s kanabinoidi, lahko pacienti premagajo možgansko stanje, kot je Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, Huntingtonova bolezen, da sploh ne omenjamo prezgodnjega propadanja možganov zaradi alkohola. Človeški možgani vsebujejo široko mrežo posebnih receptorskih mest, ki uravnavajo delovanje živčnega sistema samo, če so aktivirani z ustreznimi kanabinoidnimi spojinami, ki jih najdemo v rastlini konoplje. Dejavnost kanabinoidnega sistema je nevrozaščitna in če jo povečamo, bi lahko bila obetavna strategija za upočasnitev napredovanja staranja možganov in za lajšanje nevrodegenerativnih obolenj. Kanabinoidi nam nudijo večstranski pristop za zdravljenje različnih bolezni s tem, da nudijo varovanje celic pred oksidacijo in zmanjšujejo vnetja. Vse več kliničnih raziskav potrjuje učinkovitost konoplje pri zaviranju rasti škodljivih celic in obnavljanju zdravih.
Znani so protivnetni in imunomodulatorni učinki THC in CBD, poleg tega pa obstaja verjetnost da občasna uporaba konoplje ščiti kognitivne funkcije. Nova raziskava, ki jo vodi dr. Staci Gruber, direktorica raziskovanja konoplje za program Neuroscientific Discovery zdravstvene šole Harvard in univerze Tufts, ugotavlja resnico o učinku konoplje na kognitivne sposobnosti. Rezultati raziskave, objavljene v farmakološki reviji Frontiers in Pharmacology, so pokazale izboljšanje kognitivnih sposobnosti bolnikov po samo 3-mesečni uporabi konoplje. Rezultati so pokazali izboljšanje v njihovi hitrosti in natančnosti v primerjavi z rezultati pred začetkom zdravljenja. Pacienti so se izkazali boljše v sposobnosti reševanja določenih kognitivnih testov, še posebej tistih, ki jih posreduje frontalni reženj. Udeleženci raziskave so poročali tudi o boljšem spanju in splošnem zdravju, pa tudi o zmanjšanju uporabe farmacevtskih zdravil, še posebej opiatov. »Opazili smo kar 42-odstotno zmanjšanje uporabe opioidov. To je zelo pomembno, še posebej za tiste, ki živimo v Massachusettsu in drugih delih države, kjer razsaja opioidna epidemija. Odkritje definitivno kliče po še globlji in širši raziskavi,« pravi dr. Gruberjeva.
Opioidna epidemija
Psihiatrična zdravila ubijajo več uporabnikov, kot heroin in kokain, pravijo zdravstveni strokovnjaki. Danes smo priča porastu duševnih motenj. Vse več ljudi trpi za paničnimi napadi, izgorelostjo, tesnobo in depresijo. Psihiatrija se premalo ukvarja s psihičnimi vzroki za izbruh psihoz in se pri obvladovanju bolezni preveč opira predvsem na zdravila, antipsihotike. Zdravila za zdravljenje bolečin, pomirjevala in uspavala povzročajo odvisnost, ki se razvije že po treh do šestih tednih rednega jemanja, opuščanje zdravila pa traja skoraj toliko mesecev, kolikor časa je bil bolnik odvisen. Med kratkotrajne učinke štejemo zmanjšanje potrtosti, tesnobe in negotovosti, pomiritev ter blažitev skrbi in problemov. Pogoste abstinenčne težave pa so nemir, slabost in bruhanje, glavoboli, nespečnost in razdražljivost. Farmacevtska zdravila imajo dolgoročno hude stranske učinke in povzročajo odvisnost, ki se lahko konča tudi s predoziranjem in smrtjo. Zaradi prevelikega odmerka heroina in drugih opiatov je med letoma 2012 in 2014 v Evropi umrlo tri tisoč ljudi. Opioidna protibolečinska zasvojenost je največja zasvojenost z drogami v ZDA in je bila pred kratkim predstavljena v priljubljeni oddaji Dr. Oz TV show. Presenetljiva statistika pravi, da kar eden od petih zlorablja zdravila na recept. Kar 12 zveznih držav ima več predpisanih receptov za opioidne protibolečinske tablete kot ima prebivalcev. Pojavnost visoko tveganih opioidov se je v zadnjih letih pokazala tudi pri povprečno štirih Slovencih na 1000 prebivalcev, starih med 15 in 64 let.
Odvajanje od odvisnosti
Kanabinoidi se lahko uspešno uporabljajo pri odpravi oblik odvisnosti in zmanjševanju posledic uporabe drugih substanc. Uspešno se uporablja pri odvajanju od zdravil na recept (opioidi, benzodiazepini, antipsihotiki), legalnih (alkohol, nikotin) in nelegalnih (heroin, kokain) drog, zatrjuje strokovnjak za kanabinoide Gregor Zorn. V deželah, kjer imajo konopljo legalizirano, se je število opioidnih receptov zmanjšalo. Opazili so tudi zmanjšanje prekomernih opioidnih odmerkov (predoziranja) v državah, kjer so bolniki lahko zamenjali zdravila na recept s konopljo. Študija o demografskem trendu med starejšimi uporabniki konoplje v ZDA je od leta 2006 do leta 2013, v nacionalni raziskavi o uporabi drog in zdravja pokazala, da se je uporaba konoplje med starejšimi, od 50 do 64 let, povečala za 60 odstotkov, medtem ko se je uporaba konoplje pri starejših od 65 let povečala za 250 odstotkov!
Zdravilnosti konoplje se zavedajo tudi v Kanadi, kjer bodo naslednje leto popolnoma legalizirali uživanje, distribucijo in gojenje konoplje za osebne potrebe, s tem preprečili organizirani kriminal in polnili državno blagajno. Še prej pa so izvedli raziskavo, ki je želela izvedeti, kdo uporablja konopljo v medicinske namene in zakaj in odkrili nekaj osupljivih statističnih podatkov. Kar 63 % vprašanih je poročalo o uporabi konoplje namesto predpisanih zdravil. 30 % vprašanih bolnikov je nadomestilo opioide s konopljo, 16 % je nadomestilo benzodiazepine in 12 % je nadomestilo antidepresive s konopljo. Center za raziskave odvisnosti v Britanski Kolumbiji v Kanadi je ugotovil, da je več kot 86 % vprašanih odvisnikov poročalo, da je uspešno zamenjalo droge ali alkohol za nestrupeno, naravno alternativo – konopljo. Študija, objavljena v reviji Drug and Alcohol Review (droge in alkohol), ugotavlja, da ljudje vedno bolj zamenjavajo zdravila na recept, alkohol in prepovedane droge s konopljo, kar kaže premik v razumevanju javnosti o zdravilni vrednosti konoplje.
Pri nas je bilo v letu 2014 v programe zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog vključenih 3907 oseb. Od teh jih je bilo vključenih v program zdravljenja z metadonom 1964. Za zdravilo metadon smo dali tedaj na letni ravni skoraj pol milijona evrov, kar je bilo za 3,9 odstotka manj kot v letu 2013. Tudi zaradi novih možnosti zdravljenja z drugimi substitucijskimi zdravili se je delež pacientov, ki so bili zdravljeni z metadonom v zadnjih letih, počasi zmanjševal. Vendar tudi substitucijska sredstva povzročajo odvisnost in neželene stranske učinke. Medicinske študije razkrivajo številne prednosti, ki jih konoplja ponuja. In zdaj se konoplja uveljavlja tudi kot način za zdravljenje odvisnosti od drog. Rehabilitacijski center v zahodnem Los Angelesu je pred kratkim napovedal, da bo pomagal svojim bolnikom za zdravljenje odvisnosti od drog z uporabo konoplje. To je nov svež pristop od tradicionalnega zdravljenja odvisnikov. Vsi rehabilitacijski centri pomagajo svojim pacientom z uveljavljanjem popolne abstinence od vseh drog in alkohola. Ampak center High Sobriety je prepričan, da je omogočanje uporabe konoplje svojim bolnikom bolj koristno. Njihov prvi in najpomembnejši cilj je odpraviti tveganja smrti zaradi uporabe drog. Kokain, heroin, metamfetamin, farmacevtika in druge ulične droge imajo smrten odmerek. Največ smrti (kot vsi ostali skupaj) pa terja alkohol.
