Pozneje, po Zori, so bili njena prava strast angleški čistokrvni galoperji. Kar nekaj jih je vzredila, kupila, prodala in preprodala. »Ustrezali so moji želji po občutku hitrosti in moči. Dolga leta so krojili ne le mojega življenja, temveč tudi življenje mojih domačih. Ves svoj prosti čas sem posvetila treningu in učenju jahanja, celo organiziranju galopskih dirk. Za največji uspeh svoje džokej kariere štejem zmago na galopski dirki na Dunaju,« nam je zaupala Andreja Zaljetelj in dodala, da so konji živali, ki jo najbolj fascinirajo, tako zaradi njihove moči in hitrosti kot zaradi njihove elegance in ponosne drže. Kaj pa ostale živali? »Pravzaprav imam rada vse živali. Gane me nežnost in lahkotnost srne, občudujem hitrost geparda, kače so mi zanimive. Spoštujem sposobnost prilagajanja živali. Čeprav človeška civilizacija grobo posega v njihovo naravno okolje, se prilagodijo in tudi tako se borijo za obstoj svoje vrste.«
DIPLOMSKA NALOGA
Ljubezen do živali jo je usmerjala pri odločitvi za srednjo veterinarsko šolo in študij na biotehnični fakulteti. »Za temo diplomske naloge sem izbrala konje – tokrat islandce. Njihova posebnost je edinstven tek, imenovan tolt, ki omogoča zelo udobno in varno potovanje na konjskem hrbtu tudi na velike razdalje,« nam je povedala Andreja in dodala, da je bila njena prva redna zaposlitev v ljubljanskem živalskem vrtu, zdaj pa dela v trgovini za male živali. Seveda ji takšnih in drugačnih prigod me manjka. Vsaka ji na svoj način vedno znova dokazuje našo povezanost z živalmi. »Enako kot ljudje so nam nekateri bližji, drugi manj. Velikokrat podcenjujemo njihovo sposobnost razumeti, čutiti in komunicirati. Največkrat smo problem ljudje, ki jih ne razumemo,« je zaključila Andreja.