Zraste nekje do 60 centimetrov, lahko tudi do 1,2 metra. Posamezna stebelca so štirirobna, pri dnu olesenela in le malo razvejena. Listki so nameščeni nasprotno in so sedeči ali malo pecljati, jajčasti do ovalno prišiljeni, posejani z oljnimi žlezami, ki prijetno dišijo. Spodnji listki so največji, rahlo zavihani in se proti vrhu zmanjšujejo. Ustnati cvetovi so pretežno temno modro do vijolične, včasih bele barve, opisuje zeliščarica, ki uporabo izopa priporoča pri senenem nahodu, zobobolu in čezmernem potenju. Pri nahodu svetuje inhalacije, pri zobobolu pa je najbolje, če izop skuhamo s kisom in si z mešanico izplakujemo usta. Koristi, ki se skrivajo v izopu, je še veliko več: blaži bolečine, šumenje in trganje v ušesih, odpravlja nemir in živčno izčrpanost ter uravnava menstruacijo. Čaj iz mešanice izopa in janeža učinkuje proti bolečinam v želodcu, medtem ko je bil izop s figami v preteklosti priljubljeno sredstvo proti zaprtju. Sicer pa lahko navadni ožepek s pridom uporabimo v kulinariki, kjer daje aromo alkoholnim pijačam, kot je znameniti chartreuse. Iz izopa delajo poparke, tinkture, sirupe, olja in mazila. Dober je tudi sirup.
Recept za sirup: Pripravimo ga iz 100 g vršičkov izopa, 1 litra vrele vode in 1,6 kg sladkorja. Zaužijemo trikrat na dan po dve veliki žlici.
