»Od leta 1992, ko sem začel zdraviti z uporabo bioresonačnih aparatov Bio Spectrum, sem pozdravil približno 15.000 ljudi. Od najhujših bolezni do tega, da sem mnogim parom pomagal zaploditi otroka. Z nihalom, ki ga uporabljam za postavljanje diagnoze, sem nekoč našel fanta, ki ga je mama iskala osemnajst let, in to na vse mogoče načine, tudi z Interpolom. Ko mi je prinesla njegove lase in specialko Evrope, sem ji v petih minutah povedal kraj, ulico in hišno številko, kjer je živel. Ko so ga šli iskat, bil je v Hannovru, so ga našli natančno tam.«
Pazite se lažnih zdravilcev brez energije, ki jih vodi samo pohlep po denarju. 73-letni Stanislav Lisjak pravi, da bi, če ga ne bi bilo izdalo srce, še vedno delal na polno. »Srce me je prisililo, da sem nehal. Ko sem pred petimi leti hudo zbolel, že prej sem imel infarkt, sem bil v bolnišnici tri mesece. Zdravniki so mi vstavili spodbujevalnik.« Medtem ko je okreval po operaciji, se je v njegovem podjetju Bio spectrum na Škofljici dogajalo marsikaj. »Receptorka me je medtem okradla za 70.000 evrov. Ko sem prišel iz bolnišnice, sem bil prisiljen podjetje prodati.« Ženske, ki je, tako pravi, na črno prodajala aparate in izvajala storitve, na policijo ni prijavil, ker so se mu smilili njeni otroci. Ko je ostal brez vsega, se je preselil na Kras, tam skrbi za hišo, ima dva psa in velik vrt. Ljudem še vedno pomaga, pravi, da tudi zastonj, zaman pa išče nekoga, ki bi pomagal njemu. V želji, da bi pomagal, se skriva tudi njegovo svarilo pred lažnimi zdravilci, ki so zadnja leta v Sloveniji dobili krila. »Zelo me moti, ko na eni od komercialnih TV-postaj zdravijo kar po televiziji. To, da energijo nekomu iz Ljubljane pošlješ v Novo Gorico, pomeni, da mora biti človek, ki bo energijo prejel, zelo dober sprejemnik. To je enako, kot če bi pošiljali radijske signale. Če na drugi strani ne bi bilo dobre antene, sprejem ne bi bil mogoč.« Ljudi pa ne zavajajo samo tako, pravi Stanislav Lisjak. »Veliko bioenergetikov v Sloveniji nima ustreznega znanja niti sposobnosti, celo vitalne energije nimajo. In ko se taki ljudje lotijo zdravljenja, ob tem, da jih vodi pohlep, se navadno konča tako, da prej ali slej umrejo za rakom. Rad bi dosegel to, da bi se blamaža slovenskih bioenergetikov končala. Večina hoče samo denar. A se ne zavedajo, da bodo sami sebe pokopali.«
Pri skoraj petdesetih je odkril svoj posebni dar. Če gospodu Lisjaku leta 1990 ne bi bila hudo zbolela žena, bi verjetno še dolgo delal kot raziskovalec v tovarni Iskra v Šempetru pri Novi Gorici. »Ko je žena zbolela za rakom na debelem črevesu, sem iskal pomoč vsepovsod. Tako sem našel zdravnika v Italiji, imel je tri diplome, zdravil pa je z aparati BSM (Bio Spectrum Medicine), ki jih je izumil kitajski profesor Zhou Lin. Kljub diplomam ta zdravnik ni imel pravega občutka, ni imel 'tretjega očesa', tudi nihala ni znal uporabljati. Na srečo mi je dal naslov in telefon zastopnika za te aparate v San Marinu. Šel sem tja in se dogovoril, da postanem zastopnik za Jugoslavijo.« Z aparatom je ženi, ki je imela raka v zadnjem stadiju, pomagal, da je živela še pol leta. »Z napravo sem ji pomagal, da je bila mirnejša in je lažje prenašala težave.« Potem se je začel učiti. V Milanu je dobil mednarodno diplomo bioenergetika. »Bil sem eden izmed najboljših.« Dve leti pozneje je odprl prvi center za zdravljenje z aparaturo Bio Spectrum v Ljubljani. »Takoj sem imel veliko strank, od deset do petnajst na dan. Ker jih je prihajalo čedalje več, sem si na Škofljici uredil nove prostore.« Tam je imel na 110 kvadratnih metrih kar osem kabin z aparatom Bio Spectrum. Bolezni je prepoznaval z uporabo nihala in anatomskega atlasa. »Z energetskim nihalom, ki je z mojo energijo, energijo zdravljenca ter z odbojem slike organa ali žleze na anatomskem atlasu pokazal, kaj je v telesu narobe. Tako sem lahko diagnosticiral.« Veliko se je ukvarjal tudi z merjenjem negativnega sevanja po domovih. »Če mi je kdo prinesel načrt hiše in svoj las, sem lahko natančno ugotovil, kje so sevanja. Nihanje 270 Hertzev kaže na rakavo obolenje.«
Bolezni se začnejo v nogah. »Če so zaprte venske zaklopke v nogah, ni pretoka krvi. To pomeni, da nesnaga iz celic ne more po krvnem obtoku na čiščenje. Največ bolezni nastane prav zaradi teh težav. Ljudem svetujem, naj si masirajo predel v dimljah v smeri srca.« Petdeset odstotkov bolezni pa je posledica nepravilne prehrane. »Če ne pazite, se pokopljete sami. Rak nastane zaradi zakisanosti krvi. Nobenih poživil ne bi smeli uživati, mogoče le kozarček terana ali modre frankinje po kosilu. Zelo priporočam vinski šodo, pripravljen iz domačih jajc, ne smete uporabljati jajc iz baterijske reje in jih zalivati s teranom. Pijte ga po požirkih čez dan. To je super napitek in vam bo povrnil moč. Vsebuje veliko železa in vitaminov.« Mleka Stanislav Lisjak ne priporoča, ker ga organizem ne more prebavljati, tudi sadnih sokov ne. »V večini sokov je preveč konzervansov. Kadar grem z roko čez police v trgovinah, takoj začutim, katera hrana je v redu. Med sokovi je dober edino 100-odstotni sok iz jabolk in agave.« Za ohranjanje zdravja svetuje gospod Lisjak redno hojo in telovadbo. »Vsaj pol kilometra na dan, da se telo dobro prekrvi. Pomembne so tudi misli. Slabe misli slabo vplivajo na zdravje.«
Pred leti je bil še posebej znan po tem, da je pomagal moškim pri težavah s potenco. »So hodili k meni tudi iz Amerike, Avstralije in Južne Amerike. Pozdravil sem jim tudi prostato. Problem je v tem, da moškemu, če je impotenten, zastaja semenska tekočina, in to povzroči probleme s prostato.« Tudi barva oblačil je pomembna. »Povejte ljudem, naj se ne oblačijo v črno. Če pa že, naj bo vsaj njihovo perilo bele barve. Najboljša barva za zdravje je zlata, pa tudi rumena in svetle barve.« Prepričan je, da je v vesolju energija, ki nazadnje vse postavi na svoje mesto. »Pred leti sem zahajal v družbo, kjer so se moški norčevali iz mojega zdravljenja. Ni minilo pet let, ko so vsi zboleli za raznimi boleznimi. Na žalost nobeden ni zmogel toliko poguma, da bi prišel po pomoč k meni. Ignoriranje jih je na koncu pokopalo.« Niso pa ga ignorirali zdravniki. Mnogo jih je pozdravil. »Zdravnico, ki je imela parodontozo, sem ozdravil v petih dneh. Ni mogla verjeti. Povedala mi je, da se je dolga leta zdravila neuspešno. Ali pa zdravnik iz Maribora, ki je imel tak obraz, da vam ga ne morem opisati. Tudi njega sem pozdravil.« Žalostno je, da človek, ki je pomagal mnogim, zdaj, ko bi sam potreboval pomoč, nima nikogar.
