Ste eden redkih avtorjev, ki je bolj prepoznaven od pevca glasbene skupine, če govoriva o zasedbi Čuki. Se strinjate?
Verjetno je tako, da sem prepoznaven. Hvala Bogu. Pri Čukih sem že skoraj 30 let in sem zdaj po sili razmer, od letošnjega maja, edini res originalni Čuk, ki je že od vsega začetka zraven. Kar pa ne pomeni, da je to enačba: Čuki je enako Jože Potrebuješ, ampak Čuki je enako Jože Potrebuješ in še trije fantje Čuki, Jernej (Tozon op. p.), Matjaž (Končan op. p.) in najmlajši, čisto nov Miha (Novak op. p.). To me zelo veseli, da mi je uspelo ansambel narediti tako, da praktično vsakega člana Čukov ljudje prepoznajo, da jim ni vseeno, kdo igra pri Čukih. In zdi se mi, da smo eden redkih bendov, pri katerih je tako, ali pa celo prvi takšen.
Preberite tudi: Jernej Tozon svoji partnerki: A si malo razočarana? Kliknite tukaj!
Kdaj ste odkrili svoj glasbeni talent?
Moj glasbeni talent je odkril Sveti Miklavž, ki mi je pri štirih letih kupil prvo harmoniko in takrat sem že menda na tisto harmoniko znal zaigrati vse živo, kar se je pač takrat vrtelo po naših radijskih postajah. Moj prvi oder je bila krušna peč.
Poslušalci so bili navdušeni nad vami?
Menda so, priznam pa, da se tega ne spomnim prav dobro, čeprav sem menda že gori na tisti peči dobil par aplavzov. Takrat še ni bilo interneta in veliko televizij in ljudje so k nam hodili poslušat, kako Joško poje. Takrat sem bil še Joško, moja stara mama me je tako klicala in je bila zelo ponosna name, da sem tako dobro igral harmoniko (smeh).
Moj glasbeni talent je odkril Sveti Miklavž, ki mi je pri štirih letih kupil prvo harmoniko in takrat sem že menda na tisto harmoniko znal zaigrati vse živo, kar se je pač takrat vrtelo po naših radijskih postajah. Moj prvi oder je bila krušna peč.
Videti je, da točno veste, kaj gre Slovencem v uho. Ali obstaja kakšen element, ki ga vedno vključite v pesem?
Če bi Tilna Artača poslušali, ima večina komadov, ki so naši največji hiti, že v naslovu črko r. To je tisti r, ki ga jaz na prav poseben način izgovorim (smeh), mati narava mi je dala takšnega. Takrat tega še niso tako resno jemali, da bi me h kakšnemu logopedu pošiljali, in tako me ta r spremlja še danes. Čeprav se ga sam nisem zavedel vse do mojih imitatorjev (smeh), posebej seveda Tilna Artača. In če pogledava: recimo Krokodilčki, Komar, Štorklje en kup jih. Skoraj vsi naši komadi imajo v naslovu črko r.
Zakaj kar sami niste nosilen vokal v zasedbi?
Ne vem, zakaj bi bil. Vedno smo peli vsi štirje, predvsem štiriglasno. Kdo je bil nosilen vokal, pa je bilo odvisno od pesmi. Če je pesem pripovedna, jo ponavadi res jaz zapojem, recimo Zobarja ni mogel zapeti Marko, saj se ni bal zobarja, jaz pa sem se ga, Kavbojce in Indijance sem se šel jaz in ne kdo drug, neko balado, na primer Daj mi poljub, pa zagotovo Jernej veliko bolj prepričljivo in boljše zapoje kot jaz. Vinko je krasno recimo zapel Poletno. Če ne bi bilo pri Čukih več pevcev, bi se verjetno začel ukvarjati s tem, kar me že mnogo let vsi prosijo – pisal bi pesmi za druge ansamble. Tega se zaenkrat še nekako otepam z vsemi štirimi, ampak mogoče pa tudi nekoč.
Torej je pomembno, da lahko pesmi doživeto odpojete?
Ja, naše pesmi so pač odsev našega življenja. Izhajam iz tega, da našo muziko živimo. Nikoli nismo prepevali o temah, na katere se čisto nič ne spoznamo. Že velikokrat sem dejal, da če bi se nekdo malo bolj poglobil ter šel kronološko skozi naše pesmi in vse resno jemal, bi o našem življenju, sploh o mojem, izvedel veliko več kot iz vseh biografij, ki jih nadete na Googlu.
Torej imate Ruzak (nova pesem zasedbe op. p.) vsi Čuki doma?
Ruzak je pa seveda stvar, ki je pri nas v uporabi skoraj vsak dan, ampak je pa to v resnici bolj prispodoba. Vsak od nas v življenju nosi svoj ‘ruzak’, pa tu ne mislim fizično, in pomembno je, kaj daš v njega, in včasih je treba biti pozoren tudi na to, da imaš v njem še kaj za koga drugega. Bistvena fraza te pesmi pa se mi zdi ta: če ima človek kaj sreče v življenju, se mu zgodi, da sreča človeka, s katerim lahko skupaj nosita ‘ruzak’ in potem se teža razdeli na pol.
Pri ljubezni in bolezni se v življenju res nočem delati pametnega. Človek nikoli ne ve, kdaj in od kje kaj prileti.
In vi s svojo ženo skupaj nosita ‘ruzak’ že skoraj 20 let. Kakšen je recept za tako uspešno razmerje?
Skoraj dvajset let sem poročen, drugače se pa poznava že dolgo, že prej sva 13 let hodila, v osnovni šoli pa sva bila celo sošolca ... opsa, zdaj sem pa skoraj izdal kako 'mlado' ženo imam. Ne, da vam nočem izdati recepta, ampak ga ne poznam, enostavno imamo eni v življenju to srečo. Pri ljubezni in bolezni se v življenju res nočem delati pametnega. Človek nikoli ne ve, kdaj in od kje kaj prileti. Jaz si vedno rečem: “Do danes smo se imeli super, bili smo zdravi in radi smo se imeli, hvala Bogu, da je bilo tako, upamo pa, da bo takšen še kakšen dan, teden, mesec, leto ...”
Sicer je videti, da niste nikoli slabe volje. Najbrž pa so stvari, ki vas razjezijo?
Ja, ampak v resnici je to zelo redko. V življenju, predvsem zadnjih 15, 20 let, imam veliko srečo, in to je, da delam, ustvarjam in živim z ljudmi, do katerih imam neko spoštovanje, in videti je, da tudi oni mene spoštujejo. Menim namreč, da je lahko projekt (ne glede na to, ali je to zakon, podjetje ali skupina ljudi) uspešen samo, če ljudje, ki ta projekt delajo, drug drugemu želijo dobro. Če tega ni, tudi če je projekt uspešen, je v resnici brezvezen, to se mi zdi ena od bistvenih stvari.
Srečo imate tudi pri zaslužku. V predstavi Na žaru so se med drugim pred kratkim čudili, kako je možno, da so na odru štirje čuki, z odra pa v žepu odnesejo najmanj 10 čukov. Je v tej šali kaj resnice?
Prav dosti ne. Jaz za slovenske razmere čisto v redu živim. Se pa seveda zavedam, a ne bom rekel, da mi je zaradi tega kaj žal, da so v vseh sosednjih državah, da ne govorim o svetu, podobno uspešni v tej branži, kot sem jaz, bajni milijonarji. Tu sem pač dobro situiran človek, ki mu ni potrebno gledati čisto na vsakih sto evrov - kam naj jih vložim in kako jih naj dobim nazaj. Čeprav tako je bilo že od začetka: pri 20, 22 letih, ko smo začeli s Čuki, smo pet do deset let hodili v službo in zelo delali, poleg službe tudi še kaj drugega, da smo lahko recimo videospote in produkcijo plačevali. Jaz si doma do praktično 25 leta nisem upal sploh povedati, koliko nekatere stvari stanejo, ker bi me sicer najbrž zabrisali iz bajte (smeh).
Se pa seveda zavedam, a ne bom rekel, da mi je zaradi tega kaj žal, da so v vseh sosednjih državah, da ne govorim o svetu, podobno uspešni v tej branži, kot sem jaz, bajni milijonarji.
Že v otroštvu pa ste menda dobro vedeli, da vam v življenju alkohol ne bo krojil usode … To je zelo zrelo razmišljanje za mladostniško obdobje ...
Ne bom rekel, da sem najbolj pameten in da se učim samo od pametnejših, ampak se učim tudi od tistih, ki so v življenju mogoče napačno zastavili kakšno stvar. Odraščal sem na vasi in ne moreš verjeti, koliko gorja na tem svetu je naredil alkohol. Naj vam zaupam mojo osebno izkušnjo: moj ata je recimo včasih, ko je pogledal preveč v kozarček, imel občutek, da lahko vsakemu vse reče. Ni tako. Ne moreš vsakemu reči vsega. Njegov alibi je bil potem, da se je malo poveselil … Smo pa tudi na koncertih videli marsikaj, čeprav moram reči, da na naših nastopih ni tistega pijančevanja do nezavesti in jaz sem zelo ponosen na ljudi, ki nas poslušajo in že desetletja hodijo na naše nastope.
Ja, Čuki smo letos, odkar je Vinko šel v penzijo, dobili zelo pomlajeno ekipo. 40 let smo mlajši, to se pozna. Miha je talentiran in krasen koroški glasbenik in komaj čakamo, da je konec tedna in da gremo spet na oder. Še enkrat več smo imeli v življenju srečo.
Sicer pa imate v zasedbi novega basista.
Ja, Čuki smo letos, odkar je Vinko šel v penzijo, dobili zelo pomlajeno ekipo. 40 let smo mlajši, to se pozna. Miha je talentiran in krasen koroški glasbenik in komaj čakamo, da je konec tedna in da gremo spet na oder. Še enkrat več smo imeli v življenju srečo.
Poleg vrhunskega basista imate zdaj tudi skoraj profesionalnega plesalca.
Ja tudi. U, ta pomlad je bila res naporna. Poleg Žara, ko so me spekli, je Jernej sodeloval tudi v šovu Zvezde plešejo, pa menjava člana ...
In zdaj pleše veliko bolje? Pokaže tudi na odru z vami?
Tudi. Se drugače giba. Takrat me je Jernej vprašal, ali naj se to sploh gre ali ne, ker to je le resno delo, če želiš izpasti dobro, da se ti ne smeji cela Slovenija. Absolutno se to pozna. To je življenjska šola, to ni le plesna šola, to so odnosi in spet javno nastopanje ter neka nova izkušnja, predvsem pa ples tako kot muzika združuje ljudi.
