Morda že leta vemo, kateri alergen nam povzroča alergijo ali seneni nahod, lahko pa se s simptomi soočamo šele kratek čas. Tudi če nikoli nismo imeli težav, se alergije lahko razvijejo v vsakem življenjskem obdobju, torej nihče ni zagotovo za vedno varen pred njimi. Če so se simptomi pojavili pred kratkim, moramo najprej preveriti, za kaj natančno gre. Znaki senenega nahoda, različnih alergij in prehlada so si namreč tako podobni, da z napačno diagnozo lahko stanje le še poslabšamo.
Alergija je pretiran odziv imunskega sistema na neki alergen. Če nas muči kihanje, kašelj, draženje v grlu, zamašen nos, srbeče oči ali pa smo samo razdražljivi, gre zelo verjetno za odziv na zunanje dejavnike, še posebej, če se težave začnejo po tem, ko nekaj časa preživimo na prostem. Vendar kaže preveriti, ali ne gre za navaden prehlad – ob njem imamo po navadi povišano temperaturo, zelenkast izcedek iz nosu in občutimo splošno utrujenost. Tega pri senenem nahodu ni, izcedek iz nosu pa je običajno prozoren. Če smo v dvomih in se slabo počutje pojavi prvič, diagnozo prepustimo zdravniku in alergološkim preiskavam. Če smo razvili alergijo na alergen iz narave, poiščimo pelodni koledar in spremljajmo napovedi koncentracije pelodov v zraku, da se bomo lahko v najhujših dneh izognili poslabšanju stanja.
Seveda je seneni nahod le ena od oblik alergij, ki lahko mučijo človeka. Če se kašlju pridruži oteženo dihanje in bolečine v prsnem košu, imamo morda astmo – kronično vnetje dihalnih poti. Simptome alergije lahko sprožijo tudi živalske dlake, različna živila, kovine, prah, sonce in še kaj.
Alergični, ker smo jezni?
Ko najdemo pravega povzročitelja slabega počutja, je čas, da mu v iskanju rešitve tudi prisluhnemo. Čeprav se naš organizem v boju z njim počuti kakor v vojni, moramo vedeti, da tisto, kar nas »napada«, v resnici ni naš sovražnik, temveč terapevt. Opozarja nas na notranji konflikt, ki mora priti na dan, da ga bomo lahko premagali. Simptomi bolezni pritegujejo našo pozornost zato, da bi se začeli ukvarjati s problemom, ki smo ga potisnili pod površje. Ko se z njim soočimo, simptomi niso več potrebni, zato po navadi tudi bolezen izzveni.
Vse alergije imajo enak vzrok – agresijo, ki vedno išče možnost, da se izrazi. Če je zavestno ne prepoznamo in pravilno izživimo (z nadzirano jezo), se bo agresija s psihološke preselila na fizično raven. Če smo jezni in agresivni zaradi drugih, bomo razvili alergijo na zunanje alergene, če pa smo jezni sami nase, bomo razvili katero od avtoimunskih bolezni. Po navadi so žrtve teh bolezni močno senzibilni ljudje, ki sami sebi nočejo priznati nekega vidika resničnosti. Da bi se pred njim zaščitili, nezavedno vključijo svoj obrambni sistem. Ko organizem začne uničevati sam sebe, vemo, da gre za zelo globoko potisnjeno travmo.
Vsaka alergija ima svoj pomen.
Bolezni, ki se kažejo z oteženim dihanjem, nam dopovedujejo, da človek samega sebenima za vrednega življenja (ne pusti si vdihniti), ali pa ima občutek, da nima zraka (prostora), saj ne zna postaviti mej in ga drugi izkoriščajo, zato ne živi svojega življenja. Alergije, ki se izražajo skozi kožo, nam dajejo razlog, da ne moremo zadovoljiti pričakovanj drugih (verjetno imamo problem s samopodobo). Osebe, ki zaradi senenega nahoda ne morejo iz hiše, se lahko izogibajo kakšni obveznosti ali pa želijo svoje bližnje na fin način opozoriti, da potrebujejo njihovo pozornost in podporo. Če je avtoimunska reakcija tako huda, da človek ne more niti vstati, gre po navadi za nekoga, ki ne upa hoditi po svoji poti, zato razvije bolezen, ta mu daje razlog, da ne stopi na svoje noge (ali na svojo pravo pot). Ljudje, alergični na živalske dlake, imajo najverjetneje problem z izražanjem svoje spolnosti, saj mehko in toplo krzno sproža v njih asociacije na erotične občutke. Podobno je pri alergijah na pelod, semena in cvetni prah, ki so prispodoba za plodnost in razmnoževanje. Z alergijo se branimo pred temi temami, ki so očitno v nekem življenjskem obdobju za nas postale tabu. Če smo preobčutljivi za prah, umazanijo ali neko kovino, se bojimo vsakdanjosti, banalnosti in vsega, kar ni čisto (tudi rasizem, homofobija). Po navadi takšne alergije razvijejo ljudje, ki imajo občutek večvrednosti, a nimajo poguma, da bi iz svojega življenja naredili kaj več. Ta alergija je lahko povezana tudi z občutkom manjvrednosti – lahko jo razvijejo ženske, ki ne upajo izraziti vseh vidikov svojega spola.
Alergija je lahko orožje
Alergeni so torej simboli nekega pomembnega področja v našem življenju ali pa nekaj, kar imamo za umazano. Če si želimo pomagati, se potopimo v svojo podzavest in odkrijmo vzorce obnašanja. Najpomembnejše vprašanje, ki si ga moramo postaviti, je, kaj smo z alergijo pridobili. Če nam bolezenski simptomi dajejo opravičilo, da se nečesa ne lotimo ali kam ne gremo, se moramo vprašati, česa se bojimo oziroma čemu se izogibamo. Če nam dajejo priložnost, da pritegujemo pozornost okolice, se vprašajmo, zakaj si je sploh želimo in kako bi jo lahko pridobili drugače. Poskušajmo se spomniti, kdaj so se simptomi pojavili prvič in v kakšnih okoliščinah. Pomembna so tudi vprašanja, kaj simptome omili in kaj okrepi ter v kaj nas prisiljujejo oziroma kaj nam preprečujejo.
Po psihološkem čiščenju je na vrsti črevo
Ko smo odkrili (in odpravili) psihološki vzrok, pa si pri premagovanju alergije pomagajmo tudi na fizični ravni. Če smo namreč svoje telo dolga leta obremenjevali s slabo prehrano, različnimi zdravili in izpostavljenostjo elektromagnetnemu sevanju, samo psihoterapija ne bo dovolj, da bi simptomi izzveneli. Vsi omenjeni dejavniki namreč spodbujajo razrast glivic, parazitov in drugih bakterij, ki v črevesju povzročajo kaos in luknjice, skozi katere strupi uhajajo nazaj v krvni obtok, od tam pa zastrupljajo različne organe in slabijo naš imunski sistem. Zaradi tega smo neskončno privlačni za okužbe in alergene, seveda pa občutimo tudi splošno utrujenost. Ti nepovabljeni gostje nam v organizmu kradejo dragocene vitamine, minerale in življenjsko energijo ter nam s svojimi strupi dobesedno skrajšujejo življenje. Zato je nujno, da si spomladi očistimo črevo, nato pa v svoj jedilnik vpeljemo zdravo prehrano.
Zeleno, zeleno, zeleno
Razstrupljanja telesa se lahko lotimo različno. Naturopati priporočajo postenje (ob vodi ali zelenjavnih sokovih), klistiranje ali različne zelene diete – kar pomeni, da zdravemu jedilniku pridružimo obilico zelene listnate zelenjave, zelene superhrane (kakršna so alge spirulina, klorela in kelp ter različne trave – ječmenova, pšenična, ovsena) ali zelenih začimb, na primer koriandra, peteršilja in čemaža. Ob vsem tem si privoščimo veliko vitamina C, da se bodo hranila iz zelenjave bolje vsrkavala, ter vitamina E, ki ščiti pred vnetji. V tej kombinaciji so nujne tudi maščobne kisline omega-3 (ribje olje in hladno stiskana rastlinska olja, chia in lan), telo pa hrepeni tudi po zadostni količini vitamina D3 (iz sonca ali dodatkov), magnezija (v obliki pršila za telo), kalcija (odličen je namaz iz sezama – tahini) in selena (brazilski oreščki).
Do olajšanja tudi s pritiskanjem na nekatere točke telesa
Poleg razstrupljanja in pravilne prehrane nam lahko ob alergijah pomagajo naravne tehnike zdravljenja. Za koristne so se izkazale bioresonančne terapije, akupunktura in akupresura. Slednjo lahko izvajamo tudi sami. Osredotočimo se na točke na meridianih debelega črevesa, želodca in mehurja. Če so naši simptomi najbolj izraziti na obrazu ali če imamo probleme s sinusi, si večkrat na dan po dve minuti pritiskajmo točke ob nosu: na obeh straneh nosnic, na obeh straneh sredine nosu, med korenom nosu in notranjimi kotički oči ter točki na korenu obrvi. Želodčni meridian poživljamo s pritiskanjem na naslednje točke: prva je na vdolbinici kosti neposredno pod očmi, naslednja pod njo na sredini ličnic, tretja še nižje v kotičkih ust, četrta pa neposredno pod kotički ust, na stiku brade in čeljusti.
