Veliko otrok ima kdaj težave pri kakšnem šolskem predmetu ter pri branju, pisanju in računanju. Kadar se otrok trudi, rezultatov pa kar ni, in če so težave tako izrazite, da vplivajo na otrokovo samopodobo (strah, sram, manjvrednost) ter se odražajo tudi na vedenjskem, socialnem in celo gibalnem področju, pa je to lahko znak za alarm. Otrokove težave pri sprejemanju ali predelovanju informacij so namreč lahko posledica katere izmed motenj, ki se kažejo kot učne težave.
Težave pri branju, pisanju in računanju
Če ste opazili, da ima vaš otrok izrazite težave pri branju, pisanju in/ali računanju, vzemite stvar resno, saj se morda v ozadju skriva kaj globljega.
Kako se kažejo težave:
Začne se že s težjim prepoznavanjem in pomnjenjem posameznih črk in glasov. Otrok bere počasi, netekoče, slabo razume prebrano ter napačno črkuje besede.
Pri pisanju so najbolj opazne pravopisne težave, otrok si namreč težko zapomni pravila, težko pa tudi zapisuje obsežnejša besedila.
Pri številih starši običajno najprej opazijo, da otrok zamenjuje vrstni red števil, kasneje pa težave pri učenju poštevanke in računanju.
Možen vzrok:
Težave so seveda lahko le prehodne narave in jih bo otrok z vajo premagal. Če se stanje ne izboljša, pa je lahko vzrok za otrokove težave tudi disleksija.
Gre za dedno pogojeno motnjo sposobnosti branja ali razumevanja prebranega, ki se pri vsakem otroku kaže na drugačen način. Če ima eden izmed staršev disleksijo, obstaja večja verjetnost, da jo bo imel tudi otrok. Otroci z disleksijo so sicer povprečno ali celo nadpovprečno nadarjeni in imajo številne talente, pri osnovnem opismenjevanju pa imajo lahko velike težave.
Če menite, da ima vaš otrok disleksijo, skupaj z njim vadite branje, pisanje in računanje. Pomagajo tudi vaje za razvoj leve polovice možganov, ki jih izvajajo na delavnicah za disleksične otroke.
Težave pri matematiki
Večina šolarjev se strinja, da jim je matematika med vsemi šolskimi predmeti največji trn v peti, saj je po statistikah najpogosteje negativno ocenjen predmet v osnovni šoli in praviloma predmet z najslabšo povprečno oceno na maturi. Vzrok za slab uspeh pri matematiki pa ni vedno le otrokova lenoba oziroma pomanjkanje motivacije za učenje, temveč so tovrstne učne težave lahko nevrološko pogojene.
Kako se kažejo težave:
Otrok se težko organizira in ima neurejene šolske potrebščine in zvezke. Pogosto ima slabo prostorsko orientacijo, kar vodi v težave z motoriko, ter težko sledi navodilom. Otrok nima razvitih številskih predstav, zato kljub prizadevanju ne razume osnovnih matematičnih pojmov ter ima težave pri usvajanju aritmetike.
Možen vzrok:
Obstaja razlika med tistimi učenci, ki matematike samo ne marajo, in tistimi, ki imajo resne učne težave. Prvi so se je namreč sposobni naučiti, kadar je treba, medtem ko drugi lahko ure in ure sedijo za mizo in se trudijo reševati naloge, pa jim to nikakor ne uspe.
Pri slednjih je vzrok za težave lahko diskalkulija, ki se kaže kot skupek specifičnih težav pri učenju matematike in reševanju računskih nalog. Otrok je lahko normalno inteligenten in ima optimalne razmere za učenje, vendar mu matematika kljub temu povzroča preglavice - te se lahko pojavljajo na vseh ali le na posameznih področjih matematike. Otrok sicer napreduje pri usvajanju matematičnih znanj, vendar veliko počasneje v primerjavi z vrstniki. Za otroke z diskalkulijo je značilno tudi, da imajo težave pri logičnem povezovanju dejstev, pri organizaciji in iskanju strategije reševanja naloge, pogosto še vedno računajo na prste.
Če menite, da ima vaš otrok diskalkulijo, je najbolje, da mu čim prej priskrbite dodatno učno pomoč, preden razvije odpor do matematike. Pomaga tudi učenje po korakih, s pomočjo tabel, barv in slikovnih ponazoritev.
Težave pri gibanju, koordinaciji in organizaciji
Če se učitelji pogosto pritožujejo nad vašim otrokom, da je len, površen, da ne posluša, težko sedi pri miru in se težko prilagaja pravilom, je to morda znak za alarm.
Kako se kažejo težave:
Otrok se sicer na prvi pogled ne razlikuje od vrstnikov, ima pa težave s koncentracijo in pomnjenjem, učne težave (pri matematiki, branju in pisanju), socializacijske težave ter težave z gibanjem, učenje novih veščin pa je zanj velik napor. Otrok je večkrat nemiren in s svojim vedenjem moti pouk, ne posluša, težko sledi navodilom učitelja, je zelo počasen, ima težave pri športni vzgoji ter se težko vključi v igro s sovrstniki.
Možen vzrok:
Seveda opisane težave niso vedno znak za preplah, vendar pa bodite pozorni, če se bodo stopnjevale oziroma če se bodo z leti pojavljale nove težave. Vzrok zanje je namreč lahko tudi dispraksija.
Gre za razvojno motnjo koordinacije, ki se kaže na področju gibanja, koordinacije, organizacije in pri predelovanju senzornih informacij ter lahko vodi v številne učne in socializacijske težave. Kljub primernim tehnikam učenja, spodbudnemu okolju in načeloma povprečnim intelektualnim sposobnostim imajo otroci z dispraksijo velike težave pri gibanju in učenju. Motnja, ki običajno prizadene več dečkov kot deklic, ne izzveni s starostjo ter se pri vsakem posamezniku kaže v drugačni obliki in jakosti. Otrok se na prvi pogled ne razlikuje od svojih vrstnikov, dokler ne napoči čas za osvajanje novih (predvsem gibalnih) veščin.
Do dispraksije običajno pride zaradi napake pri razvoju nevronov v možganih, lahko pa je vzrok tudi genetske narave.
Če menite, da ima vaš otrok dispraksijo, je najpomembnejše, da ste z njim še posebej potrpežljivi in razumevajoči, saj ni len, temveč nekaterih stvari preprosto ne zmore. Otroku stvari razložite na preprost in umirjen način ter se striktno držite dogovorjenih pravil. Neprimerno vedenje ustavite takoj in odločno, vendar bodite pri tem umirjeni in razumevajoči. Pametno pa je seveda tudi, da obiščete strokovnjaka, ki bo otroku najlažje pomagal.
Ali ima moj otrok motnjo?
Da bi ugotovili, ali ima otrok katero izmed motenj, ki se kažejo kot specifične učne težave, bodite pozorni na naslednje znake:
- neskladje med splošnimi intelektualnimi sposobnostmi učenca in njegovo dejansko uspešnostjo pri učenju,
- izrazite težave pri branju, pisanju, pravopisu in računanju (pri eni, več ali vseh teh veščinah),
- slabša sposobnost organiziranja ter počasnost pri predelavi informacij in usvajanju znanja,
- motnje pozornosti, spomina, koordinacije, časovne in prostorske orientacije ter organizacije informacij.
