Boštjana namreč konec meseca čaka slovenska premiera muzikala Moje pesmi, moje sanje. V njem bo upodobil očeta sedmih otrok, kapitana Georga von Trappa.
Čeprav Romih z likom vojaškega poveljnika, ki ima svojih sedem otrok pod strogo disciplino, nima veliko skupnega, pa se je sčasoma dokopal do vedenja, drže, glasu in reakcij, ki pritičejo takšni osebi. »Mislim, da boste na odru videli popolnoma drugega Boštjana, kot ga poznate s televizijskih ekranov. Igralski izziv sem vzel resno, neprestano razmišljam o vlogi in brskam po sebi,« je razkril Boštjan in dodal, da sta von Trappova strogost in resnobnost pravzaprav le beg od spominov, ki ga vežejo na pokojno ženo. »Do svojih otrok je vendarle nežen in ljubeč, kar se pokaže, potem ko varuška Maria v njihov dom spet prinese glasbo, petje, veselje,« pojasnjuje voditelj.
Ekipa
Muzikal z znamenitimi napevi, kot so Climb every mountain, Edelweiss, DO, RE, MI, My favourite things, bo v slovenskem prevodu Nejca Lisjaka ter ob spremljavi simfoničnega orkestra pod taktirko maestra Simona Dvoršaka izvedlo več kot 50 pevcev in igralcev, med njimi Eva Černe, Boštjan Romih, Irena Yebuah Tiran, Matjaž Stopinšek, Katja Konvalinka, Klemen Torkar, Simona Plut in Tjaša Hrovat.
Istoimenski film, ki je nastal šest let po svetovni premieri na Broadwayu, si je sicer Boštjan ogledal dokaj pozno. »Film sem prvič videl v študentskih letih, ko se mi je vtisnila v spomin predvsem hudo nalezljiva glasba. Kot otrok sem film ne vem kako prešprical. Nato sem ga precej let pozneje gledal s svojimi otroki in seveda videl v njem spet nekaj čisto novega. Tudi zdaj mi na vajah prizori z otroki najbolj sežejo do srca. Muzikal je izjemno prežet z močnimi čustvi in potem so tu še pesmi, ki kar nočejo iz glave. Vsi nastopajoči delimo enako izkušnjo – po vajah se nam neprestano vrtijo po glavi melodije iz predstave, s katerimi potem doma bogato obdarjamo svoje domače,« v smehu opisuje Boštjan.
Naporno, a izpolnjujoče delo
Priprave na premiero muzikala je ekipa začela že lani. Najprej so sestavili zasedbo, intenzivno pa so začeli vaditi januarja. Zadnja dva meseca vadijo praktično vsak dan. »Res je veliko vsega, zato težko rečem, da nismo utrujeni, toda preprosto vsi čutimo, da je pred nami velikanska priložnost, spektakel, ki ga želimo in moramo narediti zares dobro. Vmes sem sicer imel manjše sesutje duha, ko se mi je zazdelo, da sem si preveč zadal. Nisem se našel niti igralsko niti pevsko. Izkušenejši kolegi so me bodrili in prepričali, da je tako stanje normalno in da je prilagajanje na neko novo vlogo proces, ki potrebuje svoj čas. To mi je prišlo še kako prav. Ekipa je res sijajna. Ne vem, ali sem že kdaj imel toliko talentov okrog sebe. Posebne zvezde so seveda otroci – imajo pomembno vlogo in navdušen sem, kako odlično jim gre!« je povedal Romih. Takšnih projektov, ki jih bo delal z navdušenjem in strastjo, si želi tudi v prihodnje, na osebnem področju pa si želi čim več nasmejane in ljubeče povezanosti v družini, dovolj optimizma in iznajdljivosti za vse izzive, dovolj zdravja, pa tudi sreče, saj ta vedno pride prav.
Narava je njegov največji zaveznik
Zelo prav pa mu pride tudi sprostitev. V prostem času se zvezdnik najraje poda v naravo. V njej si namreč najbolj »napolni baterije«. »Zame je idealen pobeg kam v naravo. Tura z gorskim kolesom, nekaj krogov po Krvavcu, skok v superge in nekaj kilometrov po okolici Ljubljane, izlet z otroki za nosom po gozdu, med katerim naberemo smrekove vršičke ali čemaž, petkov prost večer s prijatelji, kakšno pivo zunaj ob ognju ... in, ja, brez slabe vesti tudi vse štiri od sebe na domačem kavču,« nam je svoje najljubše sprostitvene rituale naštel Boštjan.
Resnična zgodba o družini von Trapp
Muzikal pripoveduje o zavednem Avstrijcu Georgu von Trappu s sedmimi otroki, ki po smrti matere ne sprejmejo nobene varuške. Tik preden se iz obupa poroči z dunajsko baronico Elso Schraeder, v njihova življenja vstopi nova varuška, postulantka Maria, ki v hišo vrne glasbo in veselje. Odnos med Georgom in Mario se razvije v romantično ljubezen, ki ju popelje do oltarja. A časa za družinsko srečo ni. Zaradi priključitve Avstrije nacistični Nemčiji morajo namreč zapustiti domovino.
