Z zgornjimi drznimi besedami nikakor ne želimo podcenjevati in izničevati vaših zdravstvenih tegob in simptomov. Prav gotovo ste vse, kar sami razumete kot simptome določene bolezni, tudi zares imeli. Zatakne se bolj pri poimenovanju tega, kar ljudje zelo pogosto prebolevamo. Za mnoga precej pogosta zdravstvena stanja se je namreč v splošni rabi razvilo nekaj poimenovanj, ki so postala kar splošno sprejete diagnoze, čeprav, pravi stroka, v resnici sploh ne obstajajo. Težave, ki jih poimenujemo z naslednjimi imeni, v resnici ne nosijo takšnega imena, kot jim jih damo, ampak so v svojem bistvu nekaj povsem drugega, veliko bolj preprostega.
Trebušna gripa
Zakaj natančno se je za prebavne težave, ki so posledica črevesnih virusov, razvilo ime trebušna gripa, ni jasno. Je pa jasno, da gre za precej pogosto poimenovanje obolenj, kjer imamo težave predvsem z drisko in bruhanjem. Kadar govorimo o gripi, tisti pravi gripi, govorimo o bolezni dihalnega sistema, ki jo povzroči virus influence. Ta virus povzroči visoko vročino, sluz v dihalnih poteh in sinusih ali vneto grlo. Nič od tega ne sproža bruhanja in driske, zato pri teh simptomih ne moremo govoriti o kakršni koli obliki gripe. Prebavne težave, ki trajajo in nas onesposobijo za nekaj dni, navadno povzročajo virusi, kot je norovirus, bakterije, kot je E. coli, ali razni zajedavci. Lahko gre tudi za gastroenteritis – nalezljivo drisko, ki nastane zaradi vnetja prebavil. Tudi če prebavne težave spremljajo simptomi gripe ali gripo celo potrdi zdravnik, ne moremo govoriti o trebušni gripi. Gre zgolj za nesrečo, da ste hkrati zboleli za gripo in trebušnim virusom.
Alergija na gluten
Če vam gluten – beljakovina v pšenici, rži in ječmenu – povzroča težave, kot so želodčni krči, bolečine in napihnjenost, za to obstajajo trije možni razlogi, a noben od njih ni alergija na gluten. Ljudje, ki imajo kakršne koli težave z glutenom, radi pravijo, da so alergični na gluten. Pogosto se alergijo na gluten enači kar s celiakijo, ki je eden od prej omenjenih razlogov za težave pri prebavi glutena, a nikakor ne gre za alergijo, kot je denimo alergija na oreščke, ampak za imunski odziv telesa na gluten. Eden od razlogov, da imate težave pri presnovi določene vrste glutena, je lahko alergija na pšenico, a gre v tem primeru za alergijo na določeno vrsto žita, in ne na gluten nasploh, kar pomeni, da se morate izogibati zgolj pšenici, rž in ječmen pa lahko jeste. Tretja možnost, ki je najbolj verjetna, pa je ta, da ste preprosto preobčutljivi za gluten. V tem primeru vam (podobno kot pri občutljivosti za laktozo) prevelike količine zaužitega glutena lahko povzročijo težave, kot so napenjanje in napihnjenost, bolečine v trebuhu in želodčni krči.
Živčni zlom
Živčni zlom velja za zelo širok pojem, ki ga radi uporabljamo za razne vrste psiholoških težav, a v resnici nič takega, kot je zlom živcev, ne obstaja – ne dejansko ne v prenesenem pomenu. S pojmom pri samem sebi navadno opisujemo čustveno in psihično obremenjenost, podvrženost stresu in drugim zunanjim okoliščinam, ki na neki točki dosežejo naše čustveno in psihično sesutje. Zlom, če hočete. Gre za to, da smo na neki točki tako obremenjeni, da preprosto ne zdržimo več biti trdi, in tako ali drugače popustimo. Po takšnem »zlomu« se dokaj hitro sami poberemo in znova skušamo vzpostaviti stabilno psiho. V tem primeru gre pravzaprav za neke vrste očiščevalni trenutek. Kadar govorimo o živčnem zlomu pri drugih, pa navadno mislimo na ljudi, ki so bili zaradi kakršnih koli že čustvenih in psihičnih težav hospitalizirani. V tem primeru gre za resna zdravstvena stanja, kot so denimo depresija, shizofrenija, tesnobnost, bipolarna motnja in še nekatere. Nikakor v teh primerih ne moremo govoriti o živčnih zlomih.
Prehlad sinusov
Pravzaprav lahko pod to kategorijo umestimo kar vse vrste prehladov, ki jih poznamo: prehlad sinusov, prehlad grla, prehlad ušes, oči, tudi glave … Kadar v času, ko razsajajo prehladi, zbolimo, radi rečemo, da gre za prehlad. Če je ta specifično lokaliziran, pač rečemo, da smo si prehladili zgolj tisti del telesa. A prehlad je v resnici samo eden. Vse to, kar smo pravkar opisali, so zgolj simptomi prehlada. Seveda laično verjamemo, da je prehlad lahko centraliziran zgolj v našem grlu in dihalih, a ni vedno tako. Včasih se običajni prehlad kaže prek glavobola ter vnetih in polnih sinusov, spet drugič imamo težave z očmi ali ušesi, tretjič pa nam nagajata grlo in nos. Tu ne gre za več različnih oblik prehlada, ampak zgolj za en prehlad, ki se različno kaže navzven. Vneti sinusi, glavobol, polna in boleča ušesa, solzne, rdeče oči, ki so občutljive za svetlobo … vse to so le različne plati običajnega prehlada.
