Ker ne poslušajo svojega telesa, si povzročajo težave. Čudežne hrane seveda ni, a je s smotrno prehrano mogoče storiti zelo veliko. Kaj lahko storimo, da bi preprečili sladkorno bolezen, preden postane problem? Je telesna vadba sploh koristna? Znanost je prevzela vodilno vlogo, da odkrije, kaj je mogoče storiti, da spremenimo način življenja. Brez tablet, brez zdravil, preprosto s postom.
Po oceni je na svetu 215 milijonov debelih ljudi ali 7 odstotkov prebivalstva. Povprečno ima človek v telesu 15- do 20-krat več maščobe, kot jo potrebuje za preživetje. Debel človek stalno bremeni svoje telo: sklepe, hrbet, srce in vse druge sisteme. Bomo spremenili svoje navade, se zdravo prehranjevali ali se bomo odločili za tablete? Avstralski dokumentarec Jej, posti se in živi dlje raziskuje nedavno sprejeto izhodišče, da je v človeškem bitju ključ do dolgega življenja in to je post. Ne le, da se je vse, kar smo mislili, da vemo o hrani, obrnilo na glavo, tudi potenja v telovadnici so verjetno izguba časa. Michael Mosley, britanski zdravnik in televizijski novinar za BBC ter najbolje prodajan avtor knjige 8-tedenska BSD (blood sugar diet) prehrana za krvni sladkor in Postna dieta, je zaslužen za odkritje revolucionarne prehrane 5:2. Iz svojega doma na podeželju oče štirih otrok, z izobrazbo v znanosti in medicini, vodi revolucijo presenetljive prednosti posta. »Preden se je vse to zgodilo, sem videl mojega očeta v boju s prehrano. Poskušal je vse. In nobena ni uspela. In tako je vse, kar sem prebral, dokazovalo, da diete ne delujejo,« je povedal dr. Mosley, ki sploh ni načrtoval odkritja diete. In ni menil, da ima težave s težo. Kot otrok je bil suh, kot odrasla oseba pa je bil malo obilnejši okoli trebuha in mislil je, da je lahko brez skrbi. Njegov oče se je vedno boril s svojo težo in težavami, ki jih ta povzroča. Umrl je star 73 let, imel je sladkorno bolezen, srčno popuščanje in začetek demence. Imel je tudi raka na prostati.
»Šel sem k zdravniku zaradi povsem drugega. Skrbelo me je kožno znamenje, zato je zdravnica opravila rutinski krvni test in je rekla, da ima zame zelo slabe novice, da sem sladkorni bolnik in da je raven holesterola izjemno visoka, zato bom moral jemati zdravila.« Ker ga je diagnoza skrbela, je začel iskati rešitve in mimogrede posnel film za BBC o svoji poti odkrivanja. Da bi si rešil življenje – in imel zdravo prihodnost –, je moral najprej pogledati nazaj. Michaelova lastna izkušnja je bila, da prenajedanje škodi njegovi pričakovani življenjski dobi. V času snemanja dokumentarnega filma je sam testiral številne diete. »Obstaja metabolični sindrom in stavim, da ga ima veliko ljudi, čeprav tega sploh ne vedo,« je dejal dr. Mosley. »Človek je lahko suh, a ga ima.Notranji organi so obloženi z maščobo in ta je kriva za veliko slabega.«
Tradicija vgrajena v naše gene
Bolj kot je dr. Mosley raziskoval, bolj je verjel v možne koristi posta v presledkih, s prekinitvami. »Raziskovalci pravijo, da smo potomci jamskih moških in žensk. Torej je tradicija pojedin in posta, obilja in pomanjkanja vgrajena v naših genih. Raziskovalci vedo, da se vsi postimo čez noč. Če prenehamo jesti okoli osmih zvečer in ne jemo do sedmih zjutraj, se v tem času, naše telo preklopi iz aktivnega delovanja v popravilo. Proteini začnejo razpadati in stare celice se počistijo. Vsi odpadki odidejo. Takoj, ko začnemo spet jesti, gre proces nazaj. Torej, ko si brez hrane tudi za deset ur, začne popravilo potekati, če si brez hrane 24 ur ali 36 ur, se zgodi več popravil.« Ko jemo veliko, izdelujemo več rastnega hormona, imenovanega IGF-1. Ta poveča dejavnost celic, da se delijo in ustvarjajo nove. Postenje znižuje raven IGF-1, kar pomeni, da se ustvarja manj celic in namesto tega se telo osredotoča na popravilo obstoječih celic.
Povezava med omejitvijo kalorij in dolgim življenjem?
To revolucionarno odkritje potrjuje tudi primer 105-letnega Indijca, ki še vedno teče maratone. Njegova skrivnost je v tem, kaj in koliko poje. Fauja Singh je izjemen, še nikoli ni bil operiran in nikoli ni jemal zdravil. Njegova prehrana je preprosta, sveža hrana in otroška porcija. Poudarja pa, da ni samo pomembno, kaj jemo, ampak kako in kdaj jemo. Tudi po obdobju velike depresije v letih od 1929 do 1933 se je, presenetljivo, pričakovana življenjska doba povečala za 6 let. Kakšna je povezava med omejitvijo kalorij in dolgim življenjem? Profesor dr. Luigi Fontana (biogerontologist), sodirektor raziskovalnega programa dolgoživosti na univerzi Washington v St. Louisu (Misuri), je opravil študije na mnogih ljudeh, ki so imeli omejeno prehrano. Tokrat je primerjal pristaša diete CRONI (omejevalec kalorij na optimalno prehrano), ki je na kupe sadja in v mnogih primerih je samo lupino in ne glavni del sadja! 1900 kalorij na dan za CRONI dieto proti 2300 kalorijam na dan za prehrano dr. Mosleyja. Testi so pokazali, da ima CRONI 11 % telesne maščobe, Mosley pa 27,1 %. Kdo bo živel dlje? Rezultati so zelo jasni in zelo prepričljivi. Vendar lahko te rezultate obrnemo v enem letu z novo dieto.
Nižanje rastnega hor mona
Telesno je človek tisto, kar zaužije, saj živila, ki jih pojemo, hranijo oziroma gradijo naše celice. Če pogledamo določeno populacijo v Ekvadorju, ki je majhne, pritlikave postave, vidimo, da nobeden od njih ni umrl zaradi raka ali sladkorne bolezni. IGF-1 je rastni hormon, ki ima velik vpliv na nekatere ljudi. Protein je povezava, ki nas potiska naprej, namesto da bi nas upočasnjeval. Kako bomo znižali IGF-1, da lahko pokažemo zelo prepričljive rezultate? S postom 3 dni in 4 noči. Voda, črni čaj in ena juha, skupaj 50 kalorij dnevno. Lakota prihaja v valovih, ki minejo, in ko so zaloge glukoze izčrpane, se začne kurjenje maščobnih blazinic in jetra proizvedejo manj IGF-1. IGF-1 je nižji za polovico in zmanjšal je spremembe za potencialnega raka. To je neverjetno odkritje. Skupaj s spremembo v prehrani bi post moral biti na dnevnem redu vsakih nekaj mesecev za ohranitev te spremembe.
Izmenično prehranjevanje
Raziskave druge študije, ki je potekala v Čikagu (opravljali so jo pri živalih in ljudeh), kažejo, da bi te spremembe lahko dosegli z izmeničnimi dnevnimi omejitvami: en dan post, en dan običajen prehranjevalni dan. Rezultati raziskave izmenične prehrane proti standardni prehrani so neverjetni. Vpliva na staranje možganov. Občasni napadi lakote dejansko sprožijo rast novih nevronov, v smislu evolucijskih pogojev, in jim pomagajo preživeti. S postom je človek bolj bister! Izmenični post je dokazano vsekakor boljši kot nenehno omejevanje kalorij.
Dieta 5:2
Na koncu štiridnevnega posta so bili rezultati dr. Mosleyja izredni. Zmanjšal je tveganje za celo vrsto bolezni, povezanih s starostjo. In tako je dr. Mosley prišel na prehransko dieto 5:2. Dokazi kažejo, da lahko tudi dva dni na teden minimalnega vnosa hrane, prineseta maksimalne koristi. Pet dni na teden naj bi jedli običajno, dva dni v tednu pa bi morali vnos kalorij zmanjšati na četrtino običajnega vnosa. Tako so raziskave dokazale, da je najoptimalnejša dieta 5:2.
Po petih tednih te lahkotne diete so testi pokazali, da je dr. Mosley:
• izgubil 6,5 kg,
• telesne maščobe znižal s 27 odstotkov na 20 odstotkov,
• IGF-1 je padel za 50 odstotkov,
• krvni sladkor se je znižal na normalno raven,
• izboljšala se je raven holesterola.
Jejte , ko ste lačni
Ljudje smo prepričani, da moramo na dan pojesti veliko hrane, a resnica je, da je dovolj, če zaužijemo med 1200 in 1500 kalorijami na dan. To ohranja človeka zelo dejavnega, telo deluje bolj učinkovito, potrebuje manj vode in hrane. In to je izjemno pomembno, kajti več kot jemo, hitreje umremo. Za presnovo hrane porabi telo več energije kot za kateri koli drug proces. Več kot mora delati, hitreje se bo postaralo in umrlo. Znanstveniki so v tem pogledu zelo jasni: če hočete živeti dlje, morate jesti manj.
Ljudje ne zbolimo pomotoma ali zaradi slabih genov, pač pa zaradi slabih navad in dolgoletnega nepravilnega življenjskega sloga, opozarjajo znanstveniki. Vsak bi se moral naučiti poslušati lastno telo in jesti, ko je lačen, ter prenehati, ko je sit. Če potrebujemo 2000 ali 3000 kalorij, bo telo to samo povedalo. Večina ljudi, ki »prisluhne« svojemu telesu, ugotovi, da ne potrebuje toliko hrane.
Spremembe počasi in celostno
Veliko težav izvira iz »zastrupljenega« telesa. Če se ne očistimo strupov, moramo piti veliko vode. Pitje vode dvigne metabolizem in telo postane bolj pretočno. Strupi in druge »smeti« se sperejo iz telesa in to vključuje tudi maščobe. Biti ustrezno »hidriran« je ključ do zdrave telesne teže.
Tudi preveč telovadbe škodi telesu in povzroča prehitro staranje. Živali ne telovadijo, pa kljub temu dejavno živijo. Ko je telo zdravo, ne potrebujemo veliko vadbe. Kljub temu pa telo zmore veliko.
To, čemur pravimo bolezen, je v resnici kriza zastrupljenosti, toksemije, ko telo poskuša izločiti strupe, ki so se nakopičili zaradi napačnega življenjskega sloga, »neprebavljenih« čustev ali prehrane. Da se znebi vseh strupov, potrebuje tri- ali štiritedenske poste v obdobju dveh ali treh let. Če si človek očisti sistem, če je hidriran, bo post lažji in rezultati boljši. Najprej je treba očistiti telo, nato pa poskrbeti za dobro hrano, dovolj počitka, sončne svetlobe, konstruktivno soočenje s čustvi itd. Življenjski slog je treba spreminjati počasi in celostno.
Posta, daljšega od enega tedna, ni priporočljivo delati sam. Lahko pa se vsak sam potrudi, da uživa kar najboljšo hrano. Poleti lahko tri tedne uživamo samo sadje, ki vsebuje veliko vode. Tako se bo telo prečistilo podobno kot pri postu. Najboljše od vsega je, da jemo hrano, kot jo je za nas pripravila narava, torej sadeže, ki jim ničesar ne odvzamemo ali dodamo. Ne sokov, ne smutijev, ampak cele sadeže.
Da ne občutimo stradanja
Prehranska svetovalka Minka Gantar ni zagovornica posta, ampak bolj zdravega načina prehranjevanja. Dejstvo je, da telo potrebuje vsa hranila – od maščob, vitaminov, mineralov, beljakovin in nekaj ogljikovih hidratov, in to vsak dan. »Če se zavedamo, da je telo svetišče, ne bomo z njim ravnali, kot da je smetišče. To pomeni, da bomo vsak dan pazili, kaj pojemo. Predelana hrana, bela moka, slaščice, margarina in rdeče meso naj bi se v naših ustih znašli čim manjkrat. So strup za naše telo, ki povzroča zakisanost. Res pa je, če smo dlje časa zanemarjali svoje telo, je čas, da nekaj storimo drugače. Post lahko pomeni za naše celice stradanje, kar pa na dolgi rok pripelje do tega, da si celice zapomnijo našo nespamet in enostavno nočejo več sodelovati.« Meni, da bi v hrani morali uživati, saj cilj prehranjevanja ni, da smo ves čas na dieti in da se ves čas borimo s svojim želodcem.
