Pri tem je priporočljivo upoštevati tudi tehnološki napredek, ki kaže na to, katerim poklicem bo v prihodnje kazalo najboljše. Dolgoročno napovedovanje perspektivnih poklicev je sicer težka naloga, saj pravzaprav nihče ne more povsem zagotovo vedeti, kaj bo, denimo, čez dvajset let.
Poglejmo samo primer poklicev, kot sta strokovnjak za razvijanje mobilnih aplikacij ali učitelj zumbe, ki ju pred desetletjem še nismo poznali. Kako torej danes izbrati tisto pravo poklicno pot? Zaradi nenehnih sprememb, razvoja novih tehnologij in znanj strokovnjaki s kadrovskega področja svetujejo, da se pri tem ni dobro osredotočiti zgolj na eno, zelo ozko področje. V prihodnje bodo namreč razmere na trgu dela od nas zahtevale nenehno izobraževanje, pridobivanje raznolikih veščin in izkušenj, s pomočjo katerih se bomo lažje prilagajali spremembam. Skozi svojo poklicno kariero tako v prihodnosti ne bomo zamenjali samo več delodajalcev, temveč tudi več poklicev. Naše delo bo torej sestavljeno iz cele vrste »mikropoklicev« oziroma »mikrokarier«.
Poklici prihodnosti bodo temeljili na kombiniranju različnih znanj, izkušenj in veščin ter obveznem vseživljenjskem učenju. Ali lahko ob poplavi digitalnih naprav, ki so naše socialno življenje omejile na tipkovnico in ekran, že v bližnji prihodnosti med novimi poklici pričakujemo tudi organizatorja zasebnega življenja oziroma poklicnega prijatelja, na primer? Zdaj lahko ta predlog označimo za futuristično napoved, ki še ni blizu uresničitve. Se pa lahko razmere na trgu kaj hitro popolnoma spremenijo.
»V naslednjih letih bodo med najbolj perspektivnimi zdravstveni in finančni poklici, poklici v informacijskih tehnologijah in spletnih komunikacijah, poklici v organizaciji in tako imenovani zeleni poklici. To so poklici na področju energetike in trajnostnega razvoja, ki jih lahko glede na vse večjo pomembnost izzivov na področju okolja srečujemo že danes,« o poklicih prihodnosti razlaga Saša Boštjančič, direktorica podjetja Moja zaposlitev, ki upravlja istoimenski zaposlitveni portal. Dodaja, da so že danes med zelo iskanimi poklici specializirani zdravniki, strokovnjaki na področju biomedicine, osebni svetovalci za zdravo prehrano in negovalci za starejše. Vzporedno s tem bo naraščalo povpraševanje po medicinskih sestrah in podobnih poklicih. »Družba naj bi v prihodnje še naprej potrebovala tudi strokovnjake s področja razvoja informacijskih tehnologij in spletnih komunikacij oziroma storitev – programerjev, razvijalcev, upravljavcev socialnih omrežij in drugih podobnih tehnoloških poklicev. Med 'perspektivnimi' področji do leta 2050 so strokovnjaki umestili tudi ekonomsko in finančno področje ter področje organizacije in marketinga, kjer v ospredje prihajajo kreativne ideje in novi prodajni prijemi,« poudarja Boštjančičeva, ki pri svojem delu ves čas spremlja trende na področju zaposlovanja.
»Posameznik, ki bo v prihodnje izbral poklic, na področju katerega pričakujemo razvoj, bo imel več možnosti za gradnjo uspešne poklicne poti. Pri tem pa bo moral ves čas spremljati utrip na trgu dela in se mu prilagajati. Ker bo pridobivanje novih znanj in izkušenj neizogibno, je zelo pomembno, da posameznik izbere področje dela, ki ga resnično zanimajo, saj mu bo učenje v tem primeru izziv in ne obremenitev,« o iskanju službe v prihodnosti razmišlja sogovornica.
V ospredju ponovno poklicna izobraževanja
Če gledamo stopnje izobrazbe, se bo v prihodnjih letih še bolj povečalo povpraševanje po poklicih s pridobljeno izobrazbo 2. bolonjske stopnje, še večje pa naj bi bilo povpraševanje po poklicih s srednjo strokovno in tehnično izobrazbo. Po ocenah strokovnjakov bo najhitreje rastoče prav povpraševanje po zaposlenih s srednješolsko poklicno izobrazbo. Po besedah Boštjančičeve ta podatek ni presenečenje: »Na slovenskem trgu dela se že več let srečujemo z nizko stopnjo delovne aktivnosti mladih, kjer zaostajamo za povprečjem Evropske unije. Na takšno situacijo sta v zadnjih letih poleg gospodarske krize vplivala tudi odsotnost dualnega sistema poklicnega izobraževanja in premajhna povezanost izobraževalnega sistema s potrebami gospodarstva. Tako ni naključje, da se številna podjetja danes srečujejo s pomanjkanjem primernih kadrov. Verjamem, da bo kmalu drugače. Pozitivne spremembe že nakazujejo trenutne smernice v izobraževanju. Če so bile še pred leti med najbolj pogosto izbranimi srednjimi šolami gimnazije, se že sedmo leto število vpisov na njih počasi, a postopoma zmanjšuje. Vedno več mladih se tako raje kot za gimnazijske programe odloča za srednje strokovno, tehniško in tudi za poklicno izobraževanje,« opisuje Boštjančičeva.
Na podlagi povedanega je še toliko bolj pomembno, kakšno srednjo šolo mladi izberejo. »Pri srednjih strokovnih ali poklicnih šolah je ključno, da se povezujejo z različnimi podjetji, ki dijakom omogočajo pridobivanje prvih delovnih izkušenj z opravljanjem prakse. Zelo pomembno je, da izbrana šola odpira tudi možnosti nadaljevanja študija na želeni fakulteti, « nekaj usmeritev o tem, na kaj je treba biti pozoren pri izbiri srednješolskega izobraževanja, poda sogovornica. Če se mladi odločijo za katerega od določenih deficitarnih poklicev, denimo, se lahko nadejajo tudi štipendije Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendij. Štipendijo za poklice, ki jih primanjkuje na trgu dela, bodo lahko v šolskem letu 2017/2018 imeli dijaki, ki se bodo odločili za poklice, kot so mehatronik, kamnosek, slaščičar, mesar, zidar, gozdar in dimnikar. Nekatere fakultete že
izobražujejo za poklice prihodnosti
Spremembam na trgu dela, ki je zaradi procesov modernizacije in digitalizacije ves čas podvržen nastajanju novih poklicev, se prilagajajo tudi študijski programi. Nekatere fakultete in visokošolske institucije se tako trudijo iti v korak s časom tudi z dodajanjem programov, ki predstavljajo poklice prihodnosti. Eden takšnih je magistrski program Management korporativne varnosti, ki ga pri nas izvaja Fakulteta za podjetništvo GEA College. »Management korporativne varnosti je nov program za poklic prihodnosti, ki je v tujini že precej uveljavljen (njegov pomen je prepoznala tudi Evropska unija), pri nas pa se nujnosti obvladovanja tveganj v majhnih in velikih podjetjih še ne zavedamo dovolj,« razlaga prof. dr. Marjana Merkač Skok, dekanja Fakultete za podjetništvo GEA College. »Danes so podjetja izpostavljena čedalje večjim tveganjem, nanje preži vse več nevarnosti. Varnost je eno temeljnih področij sodobnega gospodarstva, ki postaja tudi ena od glavnih konkurenčnih prednosti podjetij. Danes se podjetja in zaposleni srečujejo z različnimi kadrovskimi in informacijskimi zlorabami, industrijskim vohunjenjem in odtekanje informacij iz podjetij. Za preprečevanje tovrstnih tveganj potrebujejo strokovnjaka – managerja korporativne varnosti, ki mora imeti vsa poslovna znanja in dobro poznati vse poslovne procese. V podjetju opravlja samostojno in neodvisno poslovno funkcijo, pri čemer gre za zelo zanimivo, a hkrati odgovorno delo,« o omenjenem poklicu prihodnosti razlaga Merkač Skokova in dodaja, da je zagotavljanje korporativne varnosti dolgoročno tudi ena od glavnih konkurenčnih prednosti podjetij. Z novim študijskim letom bodo na Fakulteti za podjetništvo GEA College začeli izvajati tudi triletni dodiplomski program Digitalni marketing, ki je še eden izmed programov, ki izobražuje in usposablja za perspektivne poklice. »Pri izvajanju študija bodo sodelovali s priznanimi strokovnjaki iz prakse, spletnimi strategi, programerji ter različnimi strokovnjaki s področja, ki so se specializirali za področje digitalnega marketinga. Tudi ta študij bo izrazito praktično naravnan. Tako kot znotraj drugih študijskih programov bomo tudi tukaj študente učili podjetniške miselnosti, po čemer se razlikujemo od drugih izobraževalnih ustanov,« dodaja dekanja fakultete.
»Na GEA Collegu ugotavljamo, da se povečuje vpis novih študentov na višješolske dvoletne dodiplomske študijske programe, za katere je značilna strokovna in praktična usmerjenost. Po sicer neuradnih ocenah je kar tretjina slovenskih študentov vpisana na višješolske študijske programe,« poudarja mag. Nataša Makovec, direktorica in ravnateljica GEA College – Centra višjih šol, v okviru katerega izvajajo šest študijev, ki prav tako izobražujejo za poklice, za katere je na trgu veliko povpraševanje. »Med njimi so študij informatike, gostinstva in turizma, računovodstva, financ, vizualnih komunikacij in trženja. Zelo pomembna dodana vrednost omenjenih študijskih programov je ne samo pridobivanje praktičnih izkušenj že v času študija, ampak tudi hitra zaposljivost ob vstopu na trg dela,« še dodaja sogovornica.
