Za zdravomisleče in zdravočuteče življenje je poleg srčnosti potrebno veliko dela, predvsem pa, kot opaža dr. Lucija Mulej Mlakar: »Zdrava kmečka pamet.« Sogovornica je slikovita: »To pomeni, da ne zapletamo tam, kjer to ni potrebno. Po eni strani se zdi enkratno in imenitno, da imamo v današnji družbi strokovnjake za prehrano, vendar pa, ali je res treba pred vsakim grižljajem racionalizirati in intelektualizirati, kaj jem, zakaj to potrebujem, ali se smem pregrešiti. Če zaužite kalorije človek porabi, skrbi za preobilno zamaščeno telo ni.« In če je že začela z zdravim življenjem, povezanim z naravo, v tem slogu sogovornica nadaljuje. »V drugi vrsti je pomembna sposobnost razločevanja zrn od plev. Torej, slehernik danes že meditira, izvaja jogo, a vprašati se mora, ali je zaradi tega njegovo življenje polnejše. Je boljši do soseda, sočloveka, svojega peka, žene, bančnika, zdravnika? Ali je dober le v telovadnici, kjer skupaj z drugimi 'razsvetljenimi' jogisti igra vlogo novodobnega duhovneža, ki je v bistvu en velik sebični sadist, kar pokaže takoj, ko mu stopite na rep njegove lenobe, polne izgovorov? Izvajati jogo in meditirati brez prave notranje naravnanosti je enako kot moliti in zgolj izgovarjati besede in je enako kot živeti brez strasti in zgolj zato, da nam je dobro. Ljudje potrebujejo skupine, v katerih lahko svoje patologije legitimirajo, zato tako močna nova religijska gibanja (new age ali NRG), ki jih je v Sloveniji ogromno,« na to, da prava duhovnost nikakor ni sebičen odnos do zdravja in sreče, opozarja sogovornica.
Le drevo, ki kljubuje viharjem, je lahko zdravo
In nadaljuje s tretjo točko – pomenom 'križa', kot imenuje notranje očiščevanje skozi trpljenje: novodobna duhovnost, šablona delovanja ljudi po knjigi Skrivnost, je skrajno patološka in nevarna. Seveda je prav, da si želimo dobro, a ne le zase! Moramo se boriti za dobro, ne pa mižati, ko je nekdo pred nami potolčen, krvav in ponižan! In novodobni duhovneži mižijo pred stisko, se ji posmehujejo in nekomu, ki trpi ali je bolan, rečejo, da ima slabo karmo!
Ko smo nesrečno zaljubljeni, ko nam rečejo ne, ko se trudimo za posel, pa nam ne uspe, takrat pokažemo, kdo smo in kaj smo. To je realna duhovnost. Življenje je polno preizkušenj, in le drevo, ki kljubuje viharjem, je lahko zdravo. Današnja 'duhovnost' pa iz ljudi ustvarja razvajence, ki niso odporni. Ki imajo le pravice. Žalost, velika žalost, takšni ne bodo rodili zdravega sadeža,« opozarja dr. Lucija Mulej Mlakar. Torej jim tudi zdravje na dolgi rok ne bo služilo, če bodo služili le svojim potrebam, in ne človeštvu.
Prava duhovnost za duševno, čustveno in telesno zdravje
»Notranje ravnovesje je izrednega pomena, « poudarja dr. Mulej Mlakar in dodaja, da je v Sloveniji ogromno posameznikov, ki se poskušajo uveljaviti na vsak način, ne glede na ceno. »In ko se nekdo okliče za nekoga, večina sledi. Morda se moramo najprej vprašati, kaj pomeni beseda duhovnost. Zame klen značaj, človeka, ki ima jasna stališča, barve, in ne nekoga, ki je za en evro pripravljen poteptati kogar koli, ali nekoga, ki za lastni interes uničuje druge. Prava duhovnost je skrb za dobro, kar zahteva, da nase vzamemo križ. In se čez preizkušnje utrjujemo, treniramo lastno odpornost. Ne obstaja le imunska odpornost. Prek novih spoznanj, pogosto grenkih, postajamo odporni v čustvih, duhu, umu in gradimo umsko, srčno, duhovno imunost za vse tiste neprijetnosti, ki nas ranijo. Od vseh je najhujša človeška neumnost, ki ji ni meja. In največje neumnosti zagrešijo tisti, ki so srčno zaprti in sebični,« opozarja dr. Lucija Mulej Mlakar. Kajti pomembno je, da se nehamo sprenevedati, odpremo svoja srca, se zavemo tuje in svoje bolečine in si prizadevamo za izboljšanje.
Prizadevamo si za nenehno izboljšanje
»Brez nenehnega izboljševanja namreč ni trajnega zdravja in prave duhovne poti, ki nudi pravo smer. To nima zveze z novodobno duhovnostjo, ki zagovarja in legitimira užitek, denar, poltenost, promiskuitetno orgazmično obsedenost z besedami velikih 'mojstrovin' knjig, kot so Skrivnost, Kako postati milijonar v dveh dneh, Kako v hipu zapeljati itd. Kaj zveličavnega pa te knjige povedo? Le to, da skrbite za svojo rit, mislite samo pozitivno in se ne menite za stiske sočloveka, saj lahko, po zakonu privlačnosti, takšne stiske potegnete nase! Ta filozofija je obnorela svet zato, ker ni del dobrega, temveč zla. In zlo je tisto, ki uničuje. Obenem pa tisto, ki nas rešuje, če le ne verjamemo vsaki neumnosti, ki nam jo proda novodobna poltena in lenobna filozofija užitka za vsako ceno,« poudarja sogovornica, ki je v svojih besedah zelo jasna – brez dela ni jela oziroma brez pravega dela ni razsvetljenja.
Morda bolezen potrebujemo, da se zares pozdravimo
Je torej duhovnost pomembna za naše zdravje? Dr. Lucija Mulej Mlakar tudi ob tem vprašanju ne slepomiši: »Morda ni. Ste to kdaj pomislili? Morda bolezen potrebujemo, da se zares pozdravimo. Vsi si želijo biti vrhunski na vseh področjih, kar pa ni naravno. Morda smo lahko naravno lepi, a bomo vseeno smrdeli, če se ne bomo umivali dlje časa. Morda smo lahko nadpovprečno inteligentni, a v družbi sadistov in kriminalcev naše živčne celice ne bi preživele in iz lepote bi se lahko rodilo hudobno nizkotno stremljenje,« opozarja na to, da dokler ne bomo lepi, čisti tudi v globino duše, kar bo najverjetneje odneslo tudi vse naše strahove, zamere in vse, kar ne spada v čisto telo, ne bomo 'čisti' tudi od bolezni.
Le širjenje zavesti je pravo zdravilo
Ali kot pravi dr. Mira Omerzel Mirit, pri kateri šolanje na Katedri Veduna traja kar dvajset let, saj brez nič ni nič in brez truda ni trajnejših rezultatov: »Duhovnost v svoji biti pomeni širjenje zavesti. Ko širimo zavest, se tudi vse bolj zavedamo, kaj se nam dogaja v življenju in zakaj. Bolje tudi razumemo vzroke težav: je kriv stres, naše burno čustveno odzivanje, neprijazne misli, morda celo egocentrične težnje … Bolj ko smo široki v svojem duhu, bogatejše ko je naše duhovno življenje (in torej večja ko je širjava duha), manj smo tudi prestrašeni. Strah najeda našo duševnost in telo. Zaradi strahu lahko človek zelo hitro zboli, prav tako zaradi daljšega stresa. Duhovnost pomeni nevidno zdravilo, duhovno moč na recept. Močnejši ko smo v duhu, močnejši in jasnejši smo tudi v življenju, naš imunski sistem pa je krepkejši. Duhovnost nam prinaša odločnost, jasnost zavedanja in odzivanja. Zato je duhovni razvoj bil (in še vedno je) v vseh kulturah nepogrešljiv, saj je temelj našega počutja in videnja sveta ter (samo)zdravilnih moči.«
