Še zdaleč pa to ni le šport, temveč tudi vse druge dejavnosti, pri katerih telo porablja energijo ter človek skrbi za zdravje in ga krepi. Se je pa gibanje skozi evolucijski razvoj spreminjalo skladno z navadami in smernicami, ki so bile drugačne iz generacije v generacijo. Včasih je bilo več fizičnega dela in nevodene vadbe, ljudje so bili zadosti dejavni že z vsakodnevnimi opravili v hiši ali na vrtu, medtem ko se danes telesna dejavnost vse bolj usmerja v organizirano, ozko usmerjeno gibanje, ki je velikokrat omejeno tudi na zaprt prostor in umetno svetlobo. Kakor koli pogledamo je sodobni človek svojevrsten fenomen, edino živo bitje, ki se lahko pohvali s svobodno voljo, a ga slednja kljub vsemu omejuje, da bi zaživel polno, bogato in zdravo življenje. Današnje življenje je zaznamovano z ekstremi. V povprečju presedimo malo več kot devet ur dnevno in smo v tej »aktivnosti« že pravi vrhunski športniki. Na žalost sedenju namenimo več kot obdobju regeneracije – to je spanju. Spanje nam torej v povprečju vzame malo več kot sedem ur. Pa smo vedno živeli in prisegali na skrajnosti?
Joga že tisočletja po vezu je fizično z mentalnim
Že tisočletja se ljudje umirjajo, iščejo odgovore in zatočišče v meditaciji ter se na ta način samospoznavajo. Težko bi rekli, da meditacija deluje tudi na raven telesne pripravljenosti, a vsekakor je v tem hitrem ritmu vsakdana, ki ga živimo, potovanje »vase« primeren in potreben način umirjanja. Začetki meditacije so bili tudi začetki joge, njen začetek enačijo in povezujejo z začetkom človekove civilizacije, ko je spoznaval svoje spiritualne potenciale in začel razvijati tehnike za njihovo izpopolnitev.
Medtem ko se je organizirana telesna dejavnost včasih precej bolj usmerjala v razvoj moči in večjega števila ponavljanj posamezne vaje, je joga do danes ostala edina praksa, ki ljudem daje neposredne in otipljive koristi, ne glede na njihove spiritualne cilje. Eden najpomembnejših dosežkov joge je telesna in duševna terapija. Nobena druga tehnika v preteklosti ni uspela ozavestiti povezanosti celega telesa. Edini, ki se je tem »kriterijem« uspel približati je bil pred nekaj več kot sto leti s svojo filozofijo gibanja in tretiranja telesa Joseph Pilates. In z njim so se tudi v sodobni družbi ponovno začeli postavljati temelji kakovostnega in celostnega gibanja.
Postel ja, pisarniški stol , hitenje ter večerni počitek v fotelju
Danes se predvsem soočamo s poplavo organiziranih telesnih dejavnosti, med katerimi vsak posameznik lahko poišče tisto, ki mu trenutno najbolj odgovarja. Pa se resnično vsak odloči za pravo, ki mu je pisana »na kožo«?
Če jo izberemo glede na kriterije: bližine doma, posla ali pa je izbor odvisen od trenutnih smernic, se lahko zgodi, da se odločimo za dejavnost, ki ne bo uravnovesila organizma in prinesla želenih rezultatov. Pri izbiri morajo pretehtati strokovnost in izkušnje inštruktorja, voditelja, trenerja … ter vpliv telesne dejavnosti na telo.
Kljub poplavi dejavnosti in nasvetom o zdravem načinu življenja se današnji posameznik sooča z vedno večjimi težavami. Največkrat so te posledica načina življenja. Postelja, pisarniški stol, hitenje od ene do druge popoldanske dejavnosti in obveznosti ter večerni počitek v »fotelju« predstavljajo vsakodnevno rutino večini, ki se spopada z bolečinami v križu, vratu, ramenih …, slabšemu počutju, pomanjkanju energije. Dejstvo je, da gibanje potrebujemo toliko, kot zrak, ki ga dihamo.
Body tehnika
Redna telesna dejavnost krepi naše fizično telo, pomaga pri boljši »prehrani« celotnega organizma in izboljšuje ter odpravlja raznovrstne težave, povezane s poškodbami in bolečinami. A na drugi strani nas lahko tudi pomiri in sprosti. In povezanost je cilj telesne dejavnosti, prilagojene sodobnemu človeku in njegovim potrebam. Sodoben način gibanja je na primer body tehnika, ki ne sledi trendom, z izjemo enega – prilagoditi se posamezniku, njegovemu vsakdanu in njegovim zmožnostim. Pri tem kot ena redkih rekreativnih aktivnosti vpliva na čisto vse karakteristike zdravstvenega fitnesa: vpliv na mišično-sklepni sistem se kaže v boljši gibljivosti, moči …, izboljša se ravnotežje, povečajo kondicijske sposobnosti in posledično se spremenita tudi videz in sestava telesa. Vpliv body tehnike pa je tudi globlji. S koncentracijo na dih kretnja lahko dobi popolnoma nove razsežnosti, saj je slednja odraz posameznikovega čustvenega stanja, odraz njegovih misli in notranjega, nevidnega življenja, ki ga velikokrat želi prikriti.
Inovatorica body tehnike je mag. kineziologije Ana-Marija Jagodić Rukavina iz Hrvaške, tehnika pa se priporoča vsem, ki želijo »akcijo« na varen in terapevtsko usmerjen način. Tehnika je kot oblika rekreativne in terapevtske vadbe odličen izbor, saj s kretnjo povezuje fizično telo z globljimi »ravnmi« ter na ta način ustvarja ravnovesje v živčnem in endokrinem (hormonalnem) sistemu. In kar ni nič manj pomembno – prek kretnje ozavešča in uči, kako v hitrem tempu vsakdana živeti funkcionalno, zdravo, polno.
Sledite svoji unikatnosti
In če se je nekaj preteklih generacij pri gibanju usmerjalo v bolj fizično, površinsko gibanje, se mora sodobni človek poleg tega usmerjati tudi v očem neviden notranji impulz, ki je odraz njegovega celičnega zdravja, (ne)vitalnosti in resnične moči. Na ta način bo gibanje postalo najboljše zdravilo. Bistvo namreč ni v tem, kaj počnemo, temveč, zakaj to počnemo.
