Številne študije so pokazale, da inteligenčni količnik (IQ) le malo vpliva na to, kako posameznik živi svoje življenje, kako srečen in uspešen je. Seveda sta visok inteligenčni količnik in trdo delo pomembna, vendar pa bolj kot to šteje posameznikova čustvena inteligenca (EQ). S tem pojmom označujemo način, kako razumemo in obvladujemo svoja čustva in čustva drugih ljudi. Čustvena inteligenca je pomembna na vseh področjih življenja, saj vpliva na medsebojne odnose, uspešnost v življenju ter celo na zdravje.
Kaj je čustvena inteligenca?
Inteligentnost je širok pojem. Zajema to, kako se znajdemo v okolju in prilagajamo novim situacijam, kako rešujemo probleme, iščemo nove možnosti in rešitve. Inteligenca ni samo inteligenčni količnik oziroma IQ, temveč obstaja več vrst inteligence - govorimo lahko tudi o večkratni inteligenci: socialna, moralna, duhovna, gibalna, čustvena inteligenca … In prav slednja je izrednega pomena za izpolnjeno življenje.
Čustvena inteligenca oziroma EQ je zmožnost posameznika, da se zaveda svojih čustev, občutkov, misli in dejanj ter zna ustrezno komunicirati tudi z drugimi ljudmi. Vključuje sposobnost obvladovanja sebe in svojih dejanj ter ravnanj za boljše življenje in boljše odnose. Čustveno inteligenco lahko neprestano razvijamo, ne glede na starost, vendar je v primerjavi z inteligenčnim količnikom zelo težko izmerljiva.
Psiholog in pisec uspešnic s področja čustvene inteligence Daniel Goleman je definiral pet sestavin čustvene inteligence:
➺ samozavedanje oziroma prepoznavanje svojih občutkov in njihovega vpliva na naše odločanje,
➺ samoobvladovanje oziroma prilagajanje svojih čustev danim situacijam,
➺ empatija oziroma sposobnost prepoznavanja in razumevanja čustev drugih,
➺ socialne veščine oziroma sposobnost podpirati, spodbujati ljudi in vplivati nanje ter sposobnost reševanja konfliktnih situacij,
➺ motiviranost.
Čustveno inteligentni ljudje so bolj zdravi, uspešni in zadovoljni
Čustvena inteligenca močno vpliva na naše življenje, saj je povezana s čustvi, tem pa se je v vsakdanjiku nemogoče izogniti. Ljudje, ki znajo pravilno ravnati s svojimi čustvi in prepoznavajo čustva drugih ter se nanje ustrezno odzivajo, imajo namreč prednost na vsakem področju življenja, bodisi v odnosih z drugimi ljudmi bodisi pri delu ali športu. Čustveno inteligentni oziroma čustveno zreli ljudje so tudi bolj zdravi, uspešni in nasploh bolj zadovoljni v življenju.
Ljudje s čustveno inteligenco znajo v medosebnih odnosih ravnati prožno, spretno in odgovorno, ne da bi pri tem žrtvovali svoje potrebe ali vrednote. Razumejo tako besedna kot nebesedna sporočila drugih, se zavedajo posledic svojega vedenja in dejanj ter zanje tudi prevzemajo odgovornost.
Dejstvo je, da čustva močno vplivajo tudi na naš imunski sistem in s tem na zdravje. Zatiranje in omejevanje čustev, negativna čustva in čustveni pretresi močno zmanjšujejo odpornost telesa in posledično povzročajo bolezni.
Ena izmed sestavin čustvene inteligence je tudi motivacija. Ta pa je v kombinaciji z voljo in vztrajnostjo ključen dejavnik za uspešno učenje. Čustveno spretni ljudje imajo večjo željo po učenju in dosežkih, saj jih v to ženejo pozitivni občutki, kot so navdušenje, radovednost in ponos. Zato so čustveno inteligentni ljudje tudi uspešnejši v življenju.
Otrokov EQ je odvisen od EQ njegovih staršev
Otroci se čustvenih spretnosti najprej naučijo v primarni družini; nanje namreč močno vpliva način, kako starši ravnajo z njimi. Ti pa morajo najprej sami obvladati določeno stopnjo čustvene pismenosti, da lahko otrokom pomagajo razviti to vrsto inteligence. Otroci, ki živijo v okolju, v katerem se razvoj čustvene inteligence spodbuja enako skrbno kot inteligenčni količnik, bolje prenašajo frustracije, se manj prepirajo in pretepajo, manj so impulzivni in nagnjeni k samouničevalnemu vedenju, imajo manj vedenjskih težav, so socialno spretnejši, bolj zdravi, bolj osredotočeni in posledično tudi uspešnejši v življenju.
Otrok se mora najprej naučiti zavedanja sebe. To pomeni, da ga moramo starši naučiti prepoznati in na sprejemljiv način izraziti posamezna čustva, na primer: »Si jezen? Kaj pa te je tako razjezilo?« Ali: »Zakaj jokaš? Si žalosten?« Otrok, ki se zaveda samega sebe in svojih čustev, lahko govori o strahu, jezi, žalosti, zavisti itd. ter tako zna razumeti in predvideti tudi čustva drugih ljudi. Brez tega zavedanja pa lahko otroka čustva tako močno preplavijo, da se v njih izgubi. Če to neznanje prenese še v odraslo dobo, odraste v čustveno nezrelega človeka.
Čustveno inteligenco razvijamo skozi izkušnje
Življenje je šola, ki nam ves čas ponuja izzive in prepreke ter od nas zahteva rešitve in prilagoditve. Tako pozitivne kot negativne izkušnje nas učijo in krepijo ter nam omogočajo rast. Skozi življenjske izzive se ljudje razvijamo in pridobivamo življenjsko modrost.
Človek, ki se zaveda sebe, svojih čustev in svojega doživljanja, je sposoben svoja (negativna) ravnanja in dejanja prilagoditi in spremeniti. Čustveno zrel posameznik se zna tudi hitreje in bolj razumevajoče vživeti v čustva druge osebe, s čimer lahko zelo pomaga ljudem v stiski, ki ne vidijo več izhoda ali rešitve. S tem, ko pomagamo oziroma se trudimo pomagati drugim ljudem, pa krepimo tudi sebe. Védenje, da smo nekomu pomagali, nas namreč navdaja z zadovoljstvom in tako pozitivno vpliva tudi na našo samopodobo.
10 znakov čustvene inteligence
Če se prepoznate v spodnjih trditvah, ste najverjetneje visoko čustveno inteligentni.
- Zavedate se svojih pozitivnih in negativnih lastnosti ter to tudi upoštevate v danih okoliščinah.
- Znate se osredotočiti na stvar oziroma na cilj.
- Ste visoko motivirani.
- Znate reči »ne«.
- Znate dobro presojati razpoloženje in značaj ljudi.
- Znate poslušati svojo intuicijo in ji slediti.
- Po vsakem padcu se poberete in greste naprej.
- Imate visoka moralna načela.
- Zanimajo vas ljudje, ki jih ne poznate, in radi izveste vse o njih.
- Z ljudmi imate nasploh dobre odnose in jim radi priskočite na pomoč.
Naučite se čustvene inteligence
Čustvene inteligence se lahko, kot rečeno, (na)učimo oziroma se urimo v njej vse življenje. Predstavljamo vam nekaj napotkov, kako.
Prepoznajte svoja čustva in občutke
Večkrat si zastavite preprosto vprašanje: »Kako se počutim?« Potrudite se in odgovorite nanj iskreno, pri tem pa si vzemite čas in dobro razmislite, kaj vse občutite v dani situaciji oziroma ob nekem dogodku.
Analizirajte svoja čustva
Ni dovolj, da svoja čustva le prepoznate, temveč jih je treba tudi analizirati; najprej jih razvrstite med prijetna in neprijetna čustva oziroma občutke, nato pa razmislite, zakaj tako čutite in od kod izvirajo. Opazili boste, da ta pogosto izhajajo iz vas samih in ne iz okolja (včasih se na primer počutimo slabo zaradi ponotranjenih vzorcev iz otroštva, ki nam zbujajo slabe občutke, in ne zaradi neke osebe, ki nas je prizadela in s tem sprožila te občutke).
Vnaprej predvidite svoje reakcije
Zdaj, ko ste prepoznali in ozavestili svoja čustva in občutke, lahko svoje reakcije predvidite in jih poskušate nadzorovati oziroma jih prilagoditi dani situaciji.
Sprejmite (konstruktivno) kritiko
Kadar vam nekdo izreče (dobronamerno) kritiko, je ne vzemite osebno, temveč jo poskušajte obrniti sebi v prid; zazrite se vase in ocenite realnost očitkov - če si boste priznali svoje napake, jih lahko popravite ter s tem izboljšate sebe in svoj odnos z drugimi ljudmi. Kadar se vam je zdela kritika zlonamerna oziroma nepotrebna, pa poskušajte nanjo čim prej pozabiti.
