Kako to, da ste se odločili sodelovati v resničnostnem šovu Survivor?
Od nekdaj me je fasciniral, ker je v šovu veliko športa. Sem športnik, zanima me narava, ker živim na kmetiji čisto poleg gozda. Šov me je pritegnil, ker je mešanica športa in narave.
Nagrada vas ni pritegnila?
Denar je stranski produkt. Zagotovo je zanimivo, ko vidiš vsoto, ampak zame sta bila bolj pomembna narava in šport. Zmešati naravo s športom na eksotičnem kraju ... to me je najbolj pritegnilo.
Kako so se vaša pričakovanja razlikovala od tistega, kar ste kasneje v šovu doživeli?
Že doma sem se naučil, da ne smem pričakovati preveč, saj sem se že nekajkrat v življenju zaradi tega opekel.
Na primer?
Recimo ... V športu je dosti tega, misliš, da boš napredoval veliko hitreje kot dejansko napreduješ. Zavedati se moraš, da moraš stopati stopnico za stopnico, ne gre tako hitro. V šovu je bilo pa ravno nasprotno, rekel sem si, da ne smem veliko pričakovati, dal pa bom vse od sebe, saj če že delaš takšen projekt, p..., to je le enkrat v življenju, zato se splača potruditi. Je pa bilo na Filipinih dosti hujše, kot sem pričakoval. Fizično in psihično, tako da sem si vsak dan, ko sem se zbudil, rekel: 'O, dober si, glej, še kar si noter.'
Že doma sem se naučil, da ne smem pričakovati preveč, saj sem se že nekajkrat v življenju zaradi tega opekel.
Ste med tekmovanjem imeli psihične ali fizične težave?
Po tretjem dnevu tekmovanja so bili že vsi slabotni, ker koneckoncev poješ dve žlici riža na dan, porabiš pa recimo 3000 kalorij, to je kar razlika. Še hujši pa so psihični pritiski. Veliko preveč razmišljaš o tem, kaj si naredil pred enim mesecem, pred letom, tremi leti ... Po glavi se ti pletejo takšne zgodbe in mislim, da so psihični pritiski dosti hujši kot fizični.
Kako ste si pomagali?
Sem dobrovoljček, na vsako stvar gledam pozitivno, ampak tam je bilo zelo težko ohraniti pozitivno energijo, saj so bili vsi 'na dnu'. Poiskal sem si krog ljudi, ki so podobno razmišljali in potem smo se pogovarjali o raznoraznih stvareh: o hrani v Sloveniji, o prijateljih, imeli smo si dosti za povedati in nekako smo se s pogovorom motivirali.
Torej ste si pomagali s spomini?
Ja.
Kaj se vam je iz šova še posebej vtisnilo v spomin?
Zagotovo vse te borbe, ki smo jih imeli. Nisem si mislil, da bo tako težko. Pa iskrena prijateljstva, za katera vem, da jih bomo ohranili. In mislim, da se bom vedno, ko bo kdo omenil Surivorja, spomnil na to, koliko je bilo smeha, trpljenje pa bo pozabljeno. Vsi skupaj bomo na to gledali kot na eno močno pozitivno izkušnjo.
Prvi odziv doma je bil: "Kako si 'presušen'". Ampak pustimo videz, saj se lahko spreminja iz dneva v dan.
Menite, da bi bili sposobni iti tudi čez kakšne težje preizkušnje. Tako kot je šel na primer vaš voditelj Miran Stanovnik?
Miran me je vedno fasciniral, tudi sam sem ljubitelj motorjev. Poznal sem ga že pred šovom in ko sem izvedel, da bo na Filipinih naš voditelj, sem vedel, da bo to dobro, ker nas bo znal motivirati in bo naš vzornik. Vedno sem ga občudoval kot človeka, ki je toliko neverjetnega dosegel, od njega se lahko veliko naučiš. Ali bi se sam spuščal v takšne ekstreme? Ne vem. Vem, da se moraš marsičemu odreči, da se pripraviš na takšen projekt. Pripravljen sem na marsikaj ... mogoče kdaj.
So vas Filipini spremenili? Kaj je rekla družina?
Prvi odziv doma je bil: 'Kako si presušen.' Ampak pustimo videz, saj se lahko spreminja iz dneva v dan. Psihično pa - zdaj veliko bolj cenim sočloveka, odnose. Ne vidimo, koliko so starši za nas naredili. Zdaj zelo spoštujem starše, to jim tudi vsak dan povem in tudi sama ugotavljata, da je Survivor kot vojaščina, ki te zelo spremeni. Na stvari začneš gledati drugače, bolj pozitivno, ni ti več samoumevno, da nekaj imaš. Nekdo se je moral za to strašansko potruditi.
Boste prepoznavnost unovčili?
Delam v igralnici, seveda te ljudje tam prepoznajo. Kako iz tega narediti posel, pa ne vem. Morda se bo kje kaj odprlo, koneckoncev nikoli ne veš. Tudi Filipini so prišli čisto po naključju, videl sem reklamo za Survivorja ...
Zdaj zelo spoštujem starše, to jim tudi vsak dan povem in tudi sama ugotavljata, da je Survivor kot vojaščina, ki te zelo spremeni.
V igralnici?
Ne (smeh), na televiziji so jo predvajali in sem se prijavil. Nisem si mislil, da se bo vse tako hitro odvilo, kot se je.
Dekle že imate?
Ne, nimam.
Kako pa boste potem zapravili denar (smeh)?
Porabil ga bom za to, da poplačam dobroto. Kot sem rekel, staršev ne cenimo dovolj. Jaz sem jim zelo hvaležen.
Podarili jim boste vašo nagrado?
Mislim, da bosta dobila kar lep kos.
To je ...
Koliko sta naredila zame ... To je minimalno, kar lahko storim. Je pa res, da ljudje, ki so mi v Survivorju pomagali naprej, ki so me motivirali, tudi zaslužijo del nagrade.
Potem vam ne bo nič ostalo.
Mislim, da mi je ostalo veliko več kot le denar - neverjetna izkušnja.
Staršem ste že povedali, kaj boste naredili z nagrado?
Omenil sem, ampak onadva vedno rečeta, da ne potrebujeta denarja. Saj je logično. Kaj drugega boš pa rekel svojemu otroku? Ampak vem, da bom s tem naredil nekaj plemenitega, nekaj lepega in da mi bosta hvaležna. To je prvo, kar hočem narediti.
Koneckoncev, kaj si bom nekaj puščal in potem denar zapravil za neko bedarijo.
Ste edinec?
Ne imam še starejšega brata.
Brat pa nič ne bo dobil ...
Tudi brat bo verjetno kaj dobil (smeh).
Torej boste denar razdelili med družino in tekmovalce, najbrž boste vsaj nekaj pustili zase.
Mislim, da bo tako. Ker, koneckoncev, kaj si bom nekaj puščal in potem denar zapravil za neko bedarijo.
Sicer je pa najbrž plača v igralnici zelo dobra.
Ja, sploh, če delaš kot študent (smeh).
Kaj študirate?
Avtomatiko robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
Kako napreduje študij?
Prvi letnik sem naredil, zdaj pa že drugič pavziram. V službi se mi odpira neka možnost redne zaposlitve. To leto še počakam, kaj bo, drugače pa, p..., moram dokončati študij.
