10 let Eroike
2006 - debi na TV SLO v božični oddaji s pesmijo Ko zvonovi zapojo; 2007 - prvi album Eroika / posebni gostje Eme s pesmijo Stop / razprodan Cankarjev dom; 2008 - Eroika DVD / platinasta naklada za album Eroika; 2009 - drugi album Nad mestom se dani; 2010 - razprodane Križanke / gong popularnosti; 2011 - tretji album Življenje / gostovanje v Kanadi in ZDA / gong popularnosti; 2012 - album Življenje na vrhu uradne lestvice najbolje prodajanih albumov; 2013 - zlata plošča za album Nad mestom se dani; 2014 - razprodana dvorana Union, ki ji sledi razprodana turneja / udeležba na festivalu BaRock Dornava; 2015 - prvi videospot Fortuna / Eroika na italijanski kompilaciji UNICEF v družbi svetovno znanih glasbenikov; 2016 - četrti album Za vse življenje – naše najlepše pesmi / prvi nastop na festivalu – Slovenski popevki / razprodana Grajska turneja / praznovanje s turnejo po večjih slovenskih mestih in božičnim koncertom s Simfoničnim orkestrom v Ljubljani 23. decembra.
Prvi nastop skupine je bil konec leta 2006, bolj konkreten in tudi zelo odziven pa na Emi 2007, ko so se v spremljevalnem programu predstavili s priredbo evrovizijske pesmi Stop Omarja Naberja.
»Vse se je začelo, ne da bi imelo namen trajati. Enostavno smo se odzvali in pri tem imeli srečo, da se je to, kar smo znali, dalo uporabiti v vzhajajočem glasbenem stilu,« nam je povedal Metod. Eroika je pevcu dala zelo veliko. »V triu se počutim, kot da bi istočasno študiral glasbo, samega sebe, geografijo, zgodovino, psihologijo in stike z javnostjo,« nam je zaupal. Fantje so v vsem tem času postali tudi tesni prijatelji in zaupniki. »Z leti so naši pogovori postajali vedno bolj osebni. Matjaž je dobro opisal naše vožnje na koncerte. Rekel je, da so kot spovednica na štirih kolesih. Skozi leta so se izkristalizirale tudi naše funkcije v triu. Matjaž je tisti, ki je največ v stiku s publiko na koncertih. Pogosto je tako duhovit, da se že zaradi tega veselim koncertov. Aljaž je tisti, ki nam z zgledom kaže, da ni nemogočega. Je kot ledolomilec. Če bi vsi popadali po tleh, bi on še zmeraj pel. Jaz sem pa nekakšen arhivar in izdelovalec plonkcegelcev. Poskrbim, da je na vajah vsa tehnična oprema, ki jo potrebujemo, in da je pod monitorji na koncertih vse, česar ne vemo, ali oporne točke, ki nam bi lahko ponagajale,« nam je razkril Metod.
Matjaž se Eroikinih let spominja kot zahtevnih, a tudi polnih prijetnih druženj in spoznavanj novih ljudi, okolij ter lepot naše pokrajine. »Po eni strani mi je teh deset let minilo, kot da smo se šele dodobra spoznali, po drugi strani pa imam občutek, kot da smo že od rojstva skupaj,« nam je zaupal Robavs. Aljaž pa je desetletnico delovanja v skupini opisal z naslednjimi besedami: »V desetih letih sem iz študentskega življenja z otrokom brez osnovnih sredstev za življenje prišel do mirnega, zadovoljnega, srečnega in izpolnjenega življenja na osebnem in poklicnem področju. In vsak dan sem srečnejši in se veselim vsakega trenutka, druženja, koncerta, predstave posebej.«
