Trmasti oven, ki stežka popusti, je komaj čakal, da sede na letalo in se poda na adrenalinsko avanturo na rajskih Filipinih, a mu je spodletelo tik pred koncem. Pravi, da se mu je sicer uspelo spoprijeti z vsemi izzivi, hkrati pa je ostal zvest samemu sebi. »Ob odhodu iz tekmovanja sem imel mešane občutke. Najprej sem bil razočaran, ker mi je v zadnji borbi za imuniteto na začetku kazalo zelo dobro, na koncu pa sem za Sandijem zaostal za tri sekunde. Vedel sem, da bi, če bi mi uspelo obdržati vodstvo, prišel med top 5. Po drugi strani pa sem bil ponosen nase, ker sem prišel do 39. dneva, in lahko rečem, da sem v tem času doživel tako lepe kot slabe trenutke ter dal skozi tako psihične kot fizične napore. Z vsemi izzivi sem se spoprijel in pri tem ostal zvest samemu sebi, zaradi tega odhajam sam pri sebi kot zmagovalec,« je povedal Klemen. Zaradi vseh izkušenj se ima za osebnega zmagovalca. »Na otoku smo imeli ogromno prostega časa za razmišljanje, ki ga v realnem svetu zaradi natrpanega urnika ni. Zaradi tega se ne zavedamo več, kaj imamo v življenju in da delo in denar nista vse. Šele tam sem spoznal, koliko mi lahko nekatere stvari in ljudje v resnici pomenijo.«
Brez hrane in pritisk v ušesih
Klemen nam je zaupal tudi o zdravstvenih težavah, ki so mu delale preglavice v šovu. »Najhujši je bil boj s pomanjkanjem hrane, saj smo imeli res smolo s hrano. Ena od nagrad je bila čokoladna torta, zaradi katere sem imel hude zdravstvene težave – drisko, ki je trajala kar nekaj dni. Preglavice mi je povzročal pritisk v ušesih, ki je vplival na moj govor in sluh. Ta se je pojavil že sedmi dan na Survivorju in ga nisem mogel uravnati oziroma pozdraviti vse do prihoda domov. Da sem lahko malo bolje slišal, sem moral ves čas smrkati, kajti le tako sem si za kratek čas povrnil sluh in bil zmožen komunicirati s snemalno ekipo in sotekmovalci.«