Novice Svet24

M24.si

Menda v resnici niste tako samozavestni, kot se zdi na televiziji. Ali je to res?

Kaj pa vem, verjetno bo držalo, čeprav se poskušam »dodelati« tudi v tej smeri. Bila sem sicer kar samozavestna in s precej dobro samopodobo po vseh oddajah, ki sem jih v prvem desetletju mojega dela naredila na nacionalki. Mimogrede, prijavila sem se celo na razpis za odgovorno urednico, ker sem verjela, da bi znala kakovostno voditi informativni program, potem pa so se mi tla dvakrat pošteno zamajala, zato sem nehala »pregorevati« za službo, televizija ni bila več ves moj svet in sem precej potegnila nazaj.

To je bilo takrat, ko so vas malo postavili na stranski tir in vam odvzeli možnost pokrivanja političnih tem, kajne?

Nobena skrivnost ni, da sem se lotila doktorata na zgodovini zato, ker mi zdrava ambicioznost ni dala miru, na televiziji pa sem bila, kot ste lahko opazili, potisnjena na stranski tir. Do takrat sem namreč kot novinarka pokrivala v glavnem politične stvari, strankarski sistem, ustavno ureditev, koalicijo …Potem pa sem bila brez pravega razloga razrešena kot urednica, delo so mi dodelili v edini oddaji, ki politike ni smela imeti niti za kanček – v Polnočnem klubu. Čez leto, dve se je ta »ukrep« začel tajati in tu in tam sem naredila tudi kakšno omizje. To je bil zame prvi resen šok. Drugi se mi je zgodil pred nekaj leti, ko je bila izrečena »tovariška« kritika na moje delo. Rečeno je bilo, da je bil moj pogovor z gostom v Odmevih neprimeren, ker sva se preveč zadržala pri njegovih preteklih dejanjih, premalo pa pri načrtih za nov mandat. Dejstvo pa je, da sem takrat gosta dvakrat vprašala dve isti stvari, ker s prvima odgovoroma nisem bila zadovoljna in ker sta bila izmikajoča. Takrat nisem našla zaveznika med nadrejenimi sodelavci, zato sem se resno začela spraševati, kaj je narobe z menoj, da razmišljam tako drugače. Neštetokrat sem preverjala, kaj je gost v resnici rekel in v kakšnem kontekstu, in kritike v bistvu sploh nisem razumela ali pa sem si pred njo zatiskala oči. Nisem pa hotela teh težav takrat obešati na veliki zvon.

Zajem zaslonske slike

Pa saj si vendar gledalci želimo novinarjev, ki bi vztrajali pri odgovorih, ne pa takih, ki dovolijo, da politiki govorijo svoje pamflete ne glede na vprašanje …

Tudi jaz še danes tako mislim. Vprašanje gostu je bilo povezano s Hudo jamo in izjavo o drugorazrednosti te teme, dvakrat pa sem tudi ponovila vprašanje o odlikovanju Tomažu Ertlu. Kakorkoli že, način razmišljanja takratne uredniške ekipe me je močno presenetil. Mislila sem, da je dovoljena večja mera kritičnosti, vendar ni bila. Kritičnost je bila dovoljena, a le do enih, ne pa do tistih, za katere je kazalo, da so predestinirani za novi mandat, saj je vse kazalo, da bodo ponovno izvoljeni. Človek po taki izkušnji potrebuje pač nekaj več časa, da se ponovno dvigne.

Vendar vas imajo ljudje zelo radi. Ali se tega zavedate?

To slutim po pismih, ki jih res veliko dobivam, po zapisih na spletnih portalih, po stiskih rok kamorkoli pridem, po številnih vabilih, ki jih dobivam za pogovore ali predstavitve knjig. Tam se vzpostavljajo povsem druge energije. Vendar opazim tudi tiste, ki stiskajo zobe, ko slišijo zame.

M24.si

Novinarski poklic je v zadnjem času postal zelo degradiran. Ali še vedno gojite iluzijo, da lahko kaj spremenite?

Poskušala bom povzeti besede naše zdajšnje direktorice Ljerke Bizilj, ko je pred mnogimi leti na vprašanje, zakaj ni ostala v politiki, zakaj se je vrnila v novinarstvo, odgovorila, da je dolgo sama gojila iluzijo, da je politika tista, ki spreminja stvari, ki spreminja svet. Da pa je zdaj ugotovila, da smo v resnici ključni mediji in da so mediji tisti, ki lahko spremenijo svet.

Kljub vsem slabostim, načinu upravljanja, preživeti miselnosti – ta je v bistvu najbolj moteča, je nacionalna televizija še vedno mercedes. Znotraj nje sem bila lahko poročevalka, voditeljica pogovornih oddaj, voditeljica informativnih oddaj, avtorica dokumentarnih filmov …Katera druga televizija pri nas še ponuja tako raznovrstnost in omogoča tako rast posameznika, če le hoče? Vsaj meni se zdi zelo pomembno, da imam v glavi informacijski maksimum, da o vseh stvareh vsaj nekaj vem.

Ali prav o vseh stvareh?

O vseh pomembnih stvareh. Ne more se neka tema, zgodba pojaviti na naslovnici dnevnega časopisa, ne da bi jaz o tem vsaj nekaj malega vedela. Odmevi so oddaja, ki me v to sili, ker moram biti seznanjena z dogodki: če ne bi bila, Odmevov ne bi mogla voditi. Tudi če sem mislila, da ni nujno, da bi vedela podrobnosti o Grčiji, se je izkazalo, da je to tema, ki se bo vlekla pol leta ali več, torej jo moram poznati. Čeprav sem mislila, da je dovolj, da poznam politiko, gospodarstvo pa bolj površno, se je v zadnjih sedmih letih izkazalo, da so glavnino naših oddaj tvorile ekonomske teme. In to takšne, v katere je bilo treba pošteno zagristi in ekonomskih strokovnjakom postavljati vsaj solidna, če ne že enakovredna vprašanja.

Pa vas to nikoli ne utruja?

Občasno, vendar prav zaradi te ustvarjalne raznovrstnosti, ki jo ponuja TVS, lahko preklopim misli za kakšen mesec, dva tudi drugam in se osredotočim na druge vsebine. Občutek, da sem vedno na tekočem, pa tudi nekaj šteje.

Zvesti ste nacionalki. Ali to pomeni, da niste imeli kakšne finančno ugodnejše ponudbe komercialne televizije?

Nekaj ponudb je prišlo na začetku, zdaj pa ne več. Morda sem z leti postala tudi svojeglava in me zanima predvsem korektno podajanje informacij, ne pa prodaja teh informacij. Ne bom govorila o neki stvari in napenjala loka, samo zato ker se bolje sliši in ker je dramatiziranje »in«. Mislim, da histerizacija gledalcev, ki jo opažam pri komercialnih medijih, nikamor ne vodi in dela Slovence še bolj deprimirane, črnoglede in zaprte, kot smo sicer. Glede na to, da sem že več kot četrt stoletja na TVS, se bom težko spremenila in sem prej ovira kot pa dobrodošlica za neke nove pristope v kakšnih novih medijih. Sebe si recimo ne predstavljam, da bi me sprehajali po studiu levo in desno, kot da je bistvo informativne oddaje v tem, v katerem delu studia poveš kakšno informacijo. Sem za bolj konservativen pristop do informacije in do njenega podajanja.