Muzikal je že od leta 1999 velika uspešnica na londonskem West Endu, pred nekaj leti pa so zgodbo, ki jo povezujejo Abbine uspešnice, prenesli še na veliko platno. Simona Vodopivec sicer res ni Meryl Streep (no, pa saj Meryl niti v svetu nima konkurence), za preostale člane zasedbe pa že lahko zapišemo, da se z lahkoto postavijo ob bok zvezdniški zasedbi filma. V vlogi Simoninih prijateljic sta blesteli Alenka Godec in Damjana Golavšek. Vse tri dame so s svojim stasom zasenčile mnoge mladenke, predvsem pa je treba pohvaliti, da smo končno v muzikalu slišali res dobro petje in je očitno kdaj bolje, da za pevske vloge angažirajo pevke, ne igralke, saj sta Alenka in Damjana tudi prepričljivo odigrali svoji vlogi.
Po drugi strani pa sta v vlogi potencialnih očetov bila prepričljiva – tudi pevsko – igralca Uroš Smolej in Gojmir Lešnjak. Svetlolaska z West Enda se lahko skrije pred mlado in nadvse obetavno Leo Bartha, ki je pravo odkritje in bo očitno še veliko prepevala na naši sceni. Med nastopajočimi pa je treba omeniti tudi Matjaža Kumelja v vlogi ženina. Ta je že v oddaji Znan obraz ima svoj glas dokazal, da je veliko več kot le lep obraz, kar je tokrat samo še potrdil. A čeprav ni dvoma, da je pevsko in plesno briljiral, je treba omeniti, da je bil deležen enega največjih odzivov v trenutku, ko je pokazal svoje definirano telo.
Producentu Juretu Franku je treba čestitati, da je v resnici izbral praktično najboljšo možno ekipo – od koreografinje Mojce Horvat, ki je spet dokazala, da ji ni para, do glasbenikov, ki jih je vodil Patrik Greblo, ki je bil izjemno simpatičen tudi v vlogi duhovnika. Še eden od presežkov pa je vsekakor prevod Abbinih songov Tomaža Domicelja, ki je dokazal, da je resnično mojster jezika. Pri nekaterih skladbah je še posebej presenetil z domiselnimi rešitvami, saj resnično ni lahka naloga obdržati pomen in strukturo verzov, glede na to, da si jezika nista prav nič podobna.
