Navkljub mitom, ki so se razvili okoli konfekcijske številke Marilyn Monroe, je bila največja hollywoodska ikona pravzaprav zelo drobna tudi po današnjih merilih. Imela pa je ekstremno žensko postavo oblike popolne peščene ure. Pravzaprav je bil njen pas zelo zelo ozek – od 22 do 25 inčev, kar nanese kakšnih 56 do 63 centimetrov, odvisno od obdobja v njeni karieri.
Razlog za današnji mit leži v razlikah v velikostih, ki so veljale v petdesetih letih, in tistih, ki veljajo danes. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je US Department of Commerce zaradi večanja mer prebivalstva zamenjal dotedanje velikosti za manjše, ki so bile bolj po godu ega potrošnic.
Tako je nekdanja ameriška velikost 16 do 18 postala današnja velikost 8. In kakšno velikost je pravzaprav imela Marilyn Monroe? Sandra Psenicny iz ljubljanskega butika Lace ima vse podatke, saj prodaja perilo, ki ga nosijo tudi hollywoodske dive: »To je sicer težko določiti zaradi že omenjenih razlik med konfekcijskimi številkami, veljavnimi v različnih državah in tudi med znamkami samimi.
Pa poglejmo znana dejstva
Marilyn je bila visoka okoli 166 centimetrov, obseg bokov je imela 89 centimetrov in nosila je številko nedrčka 36 D, kar ustreza našim 80 D. Po beležkah hollywoodskih studiev je njena teža nihala med 52 in 55 kilogrami. Večino oblek je imela narejenih po meri, kar je bila za njeno postavo pravzaprav najboljša rešitev.«
Če pa pogledamo standarde za današnje manekenke, jih ima po registru modelov BluFire večina obseg oprsja in bokov okoli 85 centimetrov in obseg pasu okoli 60 centimetrov, kar je povsem primerljivo z merami Marilyn Monroe.
Tudi prej omenjena Elisabeth Hurley ima popolnoma enake mere, le v višino meri konkretnih 178 centimetrov. Kot zanimivost naj povemo še to, da so belo obleko iz filma Sedem let skomin ob prodaji na dražbi oblekli na izjemno vitko sodobno izložbeno lutko in je niso mogli zapeti.
In čeprav se ženske danes pritožujejo, da jim lepotna merila, ki jih skupaj narekujeta filmska in modna industrija, predstavljajo preveliko breme, ki ga je skoraj nemogoče doseči, je bilo tako očitno tudi nekoč. Le da v tistih časih niso poznali photoshopa, ki bi »brisal« gubice in kilograme.
