Novice Svet24

M24.si

Na Aktualu imate avdicijo – kaj bi svetoval vsem, ki se prijavijo?
Nasvetov je veliko. Vsekakor mora biti želja po takšnem delu. Treba se je zavedati, da ti vse jezikovne šole nikoli ne morejo toliko pomagati, kot lahko pomagaš sam sebi. S poslušanjem, trdim delom in vajo. Radio ni več hobi, ampak je garanje. Tisti, ki si resno želijo delati na radiu in dejansko zasledujejo takšno kariero, se morajo tega še posebej zavedati. Vsekakor pa je največja nagrada za vsakega voditelja, ko te nekdo pokliče v studio in ti pove, da se mu zdiš super.

Mitja Grajzar dela v medijih od 15. septembra 2001. Datuma se, kot pravi, dobro spomni zato, ker je začel delati točno štiri dni po napadih na newyorška dvojčka WTC. Čeprav to dejstvo takrat morda ni tako močno vplivalo nanj, se spominja, da so pozneje zaradi napadov vse radijske postaje točno opoldne za minuto prekinile oddajanje, kar je naredilo kar močan vtis.

Se mogoče še spomniš, kakšne naloge si imel na svoji avdiciji?

Uf, od tega je že res dolgo … Kolikor se spomnim, sem moral prebrati približno za en list A4 teksta (kaj, natančno, se ne spomnim več), vem pa, da je bila takrat pomembnejša barva mojega glasu kot kakšne napake pri branju teksta.

Si imel kaj treme, ko si se prvič usedel za mikrofon?

Seveda, najbolj zoprno se je prvič slišati skozi slušalke, dandanes pa se brez njih človek počuti skoraj nag. Trema je bila predvsem tudi zato, ker so nas pri branju teksta opazovali in poslušali najmanj trije – urednik, voditelj in šef postaje … Rahlo zoprno, če tega nisi navajen.

Katera je najpomembnejša lastnost radijskega voditelja?

V eni besedi: odprtost. Odprtost za vse teme, splošno zanimanje za okolico in dogodke okoli sebe. Tako si sposoben pokomentirati čisto vsako stvar v svojem življenju – če seveda nekaj veš o njej. Po svetu je treba hoditi z odprtimi očmi in neprestano razmišljati, kako boš kakšno stvar predstavil v eter.

M24.si

Zakaj ravno radio in ne televizija ali časopis?

Nikoli nisem rekel, da me televizija ali časopis ne zanimata, je pa res, da sem na radiu začel, in to je ena taka posebna vrsta zasvojenosti. Radio se mi zdi vseeno bolj intimen in še vedno najhitrejši medij (poleg twitterja). In tudi če bi delal karkoli drugega, bi se potrudil obdržati na radiu vsaj kak termin ali dva. Ker radio je kot droga (smeh). Ko te enkrat zasvoji, ne moreš več brez njega.

Je biti radijski voditelj tako kot delati kje drugje ali je drugače?

Seveda je drugače. Vsak poklic ima svoje prednosti in slabosti ali posebnosti. Naš urnik je bolj fleksibilen, včasih je treba zgodaj vstajati, včasih si zaseden tudi zvečer, včasih si lahko že ob dvanajstih prost itn. Važno je, da imaš rad, kar delaš, in če je prisotna tista prava strast, si potem v tem tudi dober. Je pa res, da to ni služba od sedmih do treh oziroma da takoj, ko zaključiš, lahko na to pozabiš, ampak se delo ali vsaj razmišljanje o tem, kaj bo jutri, kaj boš pripravil, nikoli ne konča – vem, da je klišejsko, ampak res – radio je način življenja.  

M24.si

Kako gledaš na radijske voditelje danes?

Danes smo radijski voditelji multipraktiki, delaš za mešalko, pripravljaš tekste, montiraš prispevke, vodiš program in prireditve. Več ko imaš takih znanj, bolje zate. Radijski voditelji se na vodilnih postajah seveda tudi izobražujejo in edina past, ki jo vidim v tem, je, da nekateri morda malo preveč postajajo kot roboti – skoraj nič svoje osebnosti, samo še naštudirani stavki in preverjene šale.

Če bi še enkrat izbiral svojo življenjsko pot, bi tudi takrat pristal na Aktualu?

Težko vprašanje. Glede na to, kaj vem zdaj, lahko rečem, da sem se na radiu nekako našel. Tako da bi zagotovo šel še enkrat po tej poti, glede na to, da sem optimist in stremim k najboljšim, pa bi zagotovo ravno zaradi prej omenjenih lastnosti pri prejšnjem vprašanju znova izbral Aktual.