Estrada

Peter vedno joka po oddaji

Tomaž Mihelič
6. 5. 2015, 19.37
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

»Najsrečnejši sem, če so drugi srečni,« z rahlo hripavim glasom pravi priljubljeni voditelj in srkne požirek črnega čaja.

Pop tv

Dan najlepših sanj Petra Polesa

Dobila sva se na terasi njegove matične televizijske hiše Pop TV, kjer zadnja leta več kot uspešno ustvarja različne projekte. Vedno je dobro razpoložen in s celo plejado šal v rokavu, tokrat pa me je pričakal malce slaboten. Ni čudno, ko pa viroze ne počivajo, on pa kljub slabemu počutju pridno dela in pripravlja nove oddaje, v katerih bo znova osrečeval ljudi. »Najsrečnejši sem, če so drugi srečni,« z rahlo hripavim glasom pravi priljubljeni voditelj in srkne požirek črnega čaja. Obljubil sem mu, da ga ne bom pretirano utrujal, zato sva se zapodila med vprašanja in v odgovorih našla veliko zanimivih, nepričakovanih in predvsem iskrenih sporočil. Tudi tega, da se je med gledanjem svoje oddaje Dan najlepših sanj moral vdati čustvom in bridko zajokati. Razgovoril se je o svojih treh damah in iskanju sanjske družinske hiše. Predvsem pa je zdržal do konca in nato odhitel domov, na zaslužen počitek.

V oddaji Dan najlepših sanj ljudi pogosto spravljate v jok. Kaj vas pripravi, da potočite kakšno solzo in kdaj ste nazadnje jokali za kamero?

Med snemanjem oddaj moram biti zbran, in čeprav me kakšni čustveno nabiti trenutki malce zamajejo, mi zatresejo glas, zasolzijo oči, moram vendarle speljati stvari do konca, kot smo si jih zamislili s kreativno ekipo. Zato pa sem toliko bolj čustveno sproščen ob ponedeljkih zvečer doma med gledanjem. In nazadnje, ko smo gospe po petnajstih letih pripeljali starše iz rodnega Kazahstana, me je zvilo. To je ta čarovnija, ki jo ustvarja televizija in nas napolni z raznoterimi občutenji. Pa še po partiji pokra je bilo, takrat sem sploh čustveno bolj dovzeten. (smeh) Veseli me, da ne delam samo oddaje zaradi oddaje same, ampak ima vse skupaj globlji pomen. Celo če bi se stvar na televiziji zdela slaba – hvala bogu pa ni tako –, smo ljudem v resnici polepšali in nadgradili življenje. Vsak izmed nas potrebuje neko spodbudo, četudi majhno, samo da se premakne in dobi zanos za doseganje novih ciljev. Denimo ljubiteljski hokejist, ki smo mu podarili opremo za vratarja: v tem kratkem času igra že za dve »inline« ekipi in še ga novačijo za novo sezono.