Učiteljice so plod premišljenega projekta priznanega beograjskega glasbenega tandema Dušana Bačića in Bojana Dragojevića, ki sta ustvarila največje glasbene hite Severine, Jelene Rozga, Nede Ukraden, Jasmina Stavrosa in drugih. Do začetka letošnjega leta sta ustvarjala za druge, zdaj pa sta se odločila narediti svojo ekipo. Avdicije v Zagrebu se je udeležilo več kot 100 deklet iz vseh koncev. Iskala sta dekleta, ki obvladajo inštrumente in petje. Tridesetletna Ana ju je navdušila z obojim, petjem in igranjem violine. »Načrtovala sta skupino, ki bo enako zanimiva za vse države na nekdanjem skupnem ozemlju. Izbrala sta ime, ki v vseh jezikih pomeni isto. Pa še malce provokativno in zapeljivo je hkrati, saj ima vsak med nami spomine na svoje učiteljice,« razlaga Ana, ki je edina od deklet zares tudi učiteljica.
Ljubezen iz otroških dni
V violino se je zaljubila že kot dekletce, ko je odraščala v vasi Trnovska vas pri Ptuju. »Moji starši niso bili glasbeniki, oče je učitelj, mama pa babica v ptujski porodnišnici. Tudi dve leti starejšega brata glasba ni zanimala. Imela pa sem sosedo, ki je igrala violino. Že pri petih letih sem hodila k njej in jo cukala, naj mi kaj zaigra. Zgodila se je ljubezen na prvi pogled. Ker sem bila še tako majhna, sta mi starša prigovarjala, naj poskusim s klavirjem, a jaz sem hotela igrati na violino s paličko, kot sem takrat rekla loku. Mama in oče sta videla, da je moja želja res trdna, zato sta me podprla,« se spominja Ana. Končala je nižjo glasbeno šolo in že pri 15 letih nastopala z rokovsko skupino Ilegalci. Naredila je tudi izlet v narodno-zabavne vode, a je niso pritegnile. Violina je ostala njena zvesta spremljevalka.
Zapeljive Učiteljice burijo moško domišljijo. Vsa tri dekleta pa so odlične glasbenice in pevke.
Z veseljem poučuje
»Ker je učiteljski poklic del naše družine, sem se po gimnaziji na Ptuju vpisala na mariborsko pedagoško fakulteto, smer razredni pouk.« Po diplomi se je preselila v Ljubljano, kjer že nekaj let poučuje v petem razredu na eni od ljubljanskih osnovnih šol. Poučevanje ji je v veselje, ves čas pa se vzporedno ukvarja tudi z glasbo. Vesela je, da ji za zdaj še uspeva združevati službo z nastopi. »Ko sem videla razsežnost in resnost projekta Učiteljice, sem vedela, da se bo treba pošteno lotiti dela. Srečevali smo se v Zagrebu in Beogradu, imeli plesne in pevske vaje, snemanja pesmi, videospotov in nastope. Dovolj nas je po vsej nekdanji Jugoslaviji. Od septembra do januarja nimamo niti enega prostega konca tedna,« razlaga Ana, ki je v teh nekaj mesecih izpopolnila tudi znanje hrvaškega jezika. Nekaj ga je znala že prej, zdaj pa govori lepo in tekoče in je brez zadrege, tudi ko ima intervjuje. »Na srečo mi pomaga vsa ekipa, je pa kar nekaj smeha na račun moje izgovarjave. Zdaj tudi v intervjujih končno nisem več tiho,« se smeji in dodaja, da je ekipa pravo društvo narodov, ki z glasbo povezujejo narode, ki so nekoč živeli skupaj.
