VSESTRANSKI ŠPORTNIK
Že od malega se aktivno ukvarja z različnimi športi. Več kot deset let je treniral nogomet, zadnja leta se je navdušil nad kikboksom, odkar je prenehal aktivno igrati nogomet, pa hodi tudi v fitnes. »Pravim mu light fitness (lahki fitnes, op. p.), ker mi na trening žal uspe prilesti samo enkrat na teden. Ampak potem so tu še občasni športi, kot so badminton, tenis, košarka in drugi.«
VSI ČARI NOGOMETA
Med vsemi športi je Ranku najljubši nogomet. »Rad imam družbo in nogomet je pravzaprav neko druženje, povezano z rekreacijo. Ni lepšega, kot kadar se dobiš s prijatelji iz otroštva in odigraš igro nogometa, se kregaš, če je potrebno, koga kam pošlješ, na koncu pa ostaneš na pijači do poznih večernih ur in se drug dan izgovarjaš pred svojo drago, ki se čudi, kako lahko rekreacija traja do ene ure zjutraj,« se smeji komik, ki se poskuša tudi doma izvleči s šalami. Ampak odziv menda ni čisto tak kot na nastopih, kjer se vsi na glas krohotajo.
MAMA NI BILA NAVDUŠENA NAD TENISOM
Za nekatere športe je treba seči malo globlje v žep. S katerim bi se Ranko ukvarjal, če denar ne bi bil problem? »Danes bi se verjetno odločil za golf, če mu lahko rečemo šport, ko sem bil mlajši, pa sem si želel igrati tenis. Spomnim se, da sem v sedmem razredu nehal trenirati nogomet in se hotel vpisati na tenis. Mami se je strinjala, dokler ni slišala, koliko stanejo treningi. Potem mi je rekla: 'Sine, za ta denar, ki bi ga dala za trening tenisa za en mesec, lahko celotni prvi postavi tvoje ekipe kupim nove kopačke. Konec debate, marš na fuzbal.'«
ZLATI SPOMINKI
Pohvali se lahko tudi z nekaj kolajnami, ker pa jih je dobil kot član nogometne ekipe, je skromen in pravi, da so bile to »bolj tako-tako medalje, ne na državni, ampak bolj regionalni ravni«.
ZAMUJENE PRILOŽNOSTI
»Če bi imel pravo podporo, ko sem prehajal iz osnovne šole v srednjo, bi lahko kot nogometaš iztržil več,« je prepričan Ranko. Vendar tega, da ni postal poklicni nogometaš, ne obžaluje, ker mu je bilo očitno namenjeno množice spravljati v dobro voljo s šalami in ne goli.
ABSTINENČNA KRIZA
Brez športa, priznava, sploh ne zdrži. Vsaj dvakrat na teden mora na fitnes ali nogomet, čeprav bi tudi tekanju za hčerko lahko rekli šport, saj ga mladenka pogosto izmuči bolj kot kak srednje naporen trening.
ULTRAMARATON PA NE!
Čeprav ima šport zelo rad, ne bi mogel sodelovati pri kakšnem ultramaratonu. »Kapo dol, vsa čast tistim, ki to zmorejo, ampak jaz ne bi. Da bi nekaj treniral po tri ure na dan, in to sam, brez šal in druženja – ni šans. Res je, da tega ne zmore vsak, ti ljudje so posebni.«
PAZI NA PREHRANO
»Rekel bi, da jem zmerno. Zdravo? Če so čevapčiči, bureki, čokolade in čokolešnik zdravi, potem jem zdravo. Moj moto je, da ni važno, kaj ješ, ampak koliko poješ,« je razložil Ranko, ki je začel nadzorovati količino zaužite hrane, ker ga je na to opozoril trener. Če bo pazil na prehrano, bo lahko telovadil manj, mu je rekel, lahko pa tudi jé, kolikor želi, vendar bo moral trenirati kot konj. »Tako se držim nekih temeljev: zjutraj zaužijem več ogljikovih hidratov in manj beljakovin, potem se čez dan razmerje spreminja in tako dan končam brez ogljikovih hidratov in z veliko beljakovinami.«
OTROŠKI JEDILNIK
Čokolešnik je samo ena od jedi, ki so se pritihotapile na Rankov meni, odkar ima hčerko Tajo. »Na jedilniku so po novem čokolešnik, zdrob, čokolade, bomboni, smokiji, grisini in podobno, tako da jih moram skrivati sam pred sabo, sicer bi vse pojedel.«
LEPOTNI SPANEC
Od drugih stvari, ki so pomembne za dobro zdravje in počutje, Ranko priporoča predvsem spanec. Še vedno se trudi spati povprečno osem ur na dan, kakor je bil vajen, preden je dobil otroka, vendar si tega ne more več vedno privoščiti. Izgubljeni spanec nadoknadi čez dan, ko si na kavču privošči popoldanski dremež. Sicer pazi tudi, da poje veliko sadja in zelenjave, poleg tega pa uboga ženo, da ima doma mir. Menda je to hudo pomembno za njegovo zdravje.
OTROŠKE BOLEZNI
Včasih ni imel posebnih težav z zdravjem, ko pa je šla Taja prvo leto v vrtec, je bil tudi Ranko skoraj vsak drugi mesec bolan. »Domov je privlekla vse prehlade, angine in vročine, ki jih je našla v vrtcu, in smo si bolezni kar podajali med seboj. Zdaj ko je stara že dobra tri leta, je na srečo bolje. Tako nisem bil bolan že več kot pol leta, ampak čutim, da bom kmalu nekaj staknil, ker se zdaj hvalim.«
ČUDNE TEHTNICE
Čeprav skrbi, da je v formi in se ne redi, Ranko ne mara tehtnic. »Mah, te tehtnice so malo čudne. Prineseš novo iz trgovine, še normalno kaže, po enem letu pa teža že niha dva kilograma gor in dol, tako da se ne tehtam več. Če lahko oblečem majico, ki sem jo nosil na fakulteti, sem v redu. Sicer pa sem bil najlažji, ko sem se rodil, zdaj pa sem verjetno najtežji.«
