Zaupala nam je, kako se spopada s predsodki, da je morda prestara za nekatere stvari, in kako se otepa malodušja. Izvedeli smo, da še vedno kakšen mladenič zažvižga za njo, in spoznali, kako se odzove na komplimente.
Miša Molk vstopa v svoj 60. rojstni dan ponosno in prav nič sramežljivo. V prispodobi so to zlata leta, in čeprav je prva dama slovenske televizije garala za svoj sloves, se nikoli ni obremenjevala s tem, kakšna bo prihodnost.
»Je veliko boljše, kot sem si predstavljala. Če sem povsem dosledna, si kakšne blazne prihodnosti nisem risala, a če se ozrem nazaj, mi je bilo kar lepo postlano. No, sama sem si postiljala. Sproti sem princeski odstranjevala grahke, ki jih ni bilo v kupljenih žimnicah, ampak so jih podtikali drugi. Kaj grahke, polena! Kljub vsemu se mi zdi, da sem z neko spretnostjo krmarila skozi različna obdobja. Nisem bila najsrečnejši otrok, saj smo bili v družini zelo različni in sem štrlela ven ter bila zato pogosto osamljena. Starši so to mojo drugačnost po svoje razumeli, čeprav sem čutila, da bi si želeli bolj umirjenega otroka. Vesela sem, da mi oče in mama nista rezala peruti in da sem lahko s svojim značajem zaživela kar se da polno. Najprej sem se reševala s športom, se izrazila s svojo energijo, včasih tudi pod pretvezo, da bi ugajala kakšnemu frajerju. (smeh) Potem sta me naprej gnali radovednost in ljubezen do ljudi, da izvem, kaj vse je življenje. Lahko bi me marsikam zaneslo – glede na to, kakšna avanturistka sem po duši. Z veliko sreče sem zdaj tukaj in ne razmišljam, kam naprej, ne zanima me, kaj bo. Nekateri se radi usedejo na neka leta in zatrjujejo, da so bila ta najboljša, da bi bili še enkrat stari denimo petintrideset. Pri meni to ne šteje, saj se mi je v vsakem obdobju nekaj zgodilo točno takrat in se ni moglo ne prej ne pozneje. Zato se ne bi nikamor vračala, vse tisto je že bilo,« je prepričljiva. Brez lažne skromnosti priznava, da je zadovoljna. »Ne pogrezam se v kakšen svet, da bi zbežala od sedanjosti. Če se ne počutim najbolje, raje ostanem doma in preberem kakšno knjigo. Vem, da me bo tudi malodušje minilo, saj me je vedno, in če me morda oplazi, ne zganjam panike, že čez dva ali tri dni bo vse dobro.«
Glasnega smeha ne dam!
S svojo pojavnostjo in slovesom je posegla med zvezde, za kar se je morala pogosto zagovarjati. Nekateri so ji prostodušnost celo očitali. »Moti me, ko ti ljudje pripisujejo, kaj se za neka leta spodobi,« pravi. »Nikoli nisem počela nespodobnih stvari, saj nisem skakala čez rob, da bi se morala ukvarjati z zakoni, pravili, strašnimi obsodbami. Res ne vem, kaj je kakšnim letom primerno. Minic sem se otresla, ko je bil čas za to, dekolte je bil vselej dovolj dostojen in nikoli ni kaj pretirano kipelo. Razen na tisti fotografiji tam (pokaže na steno, kjer se bohoti modna fotografija s profesionalnega fotografiranja), pa še to ni bila moja majica. (smeh). Se morda ne spodobi, da bi pri svojih letih divje plesala in norela, da bi se strastno ljubila, da bi še vedno rada poslušala rokovsko glasbo in Doorse, pogledala za kakšnim mladcem ali on za mano?« se zasmeji in poudari, da svoje družbe nikoli ne ocenjuje po letih.
»Ko sem z nekom, ne razmišljam, koliko je star. Pomembno je, da nam je skupaj lepo. Bolj kot to, kaj je spodobno in kaj ne, me zanima, kaj je estetsko. Pri tem pa veljajo pravila, kako se obleči letom primerno, da nisi karikatura samega sebe. Ali na ves glas preklinjati kot furman: doma med prijatelji z užitkom, saj mi pošteno odleže, v javnosti pač ne. Težko se bom otresla glasnega smeha, ta je del mene, in če mi bo nekdo očital, da je nespodobno, me zanima, ali je primernejše hlipanje, ko sredi restavracije nacejaš svoj krožnik s solzami.«
Okrogli rojstni dan bo praznovala v krogu prijateljev in družine.
Predsodki so me dušili
Mišo so ženske vzele za svojo in nemalo je takšnih, ki so ji hvaležne, da jih je osvobodila. »Mene je to življenje, polno nekih moralističnih, pretirano krščanskih vrednot, ko bi skozi njihovo percepcijo ocenjevali druge, sebe pa ne, tako ugonabljalo, da sem se odločila, da s svojim načinom razmišljanja spremenim vsaj delček sveta okoli sebe. V času, ko sem odraščala, je bil velik greh, če je ženska spala z nekom, s katerim ni bila v zvezi. Nismo bili daleč od preganjanja samohranilk in bog ne daj, da bi kdo sploh izrekel besedo homoseksualec. To obsojanje ljudi in merjenje po načelih, ki so dobra za v knjige, živel po njih pa ne bi nihče, me je spremenilo v borko,« pravi in se obregne ob predsodek: »Ko ima Sharon Stone 25 let mlajšega ljubimca, se nam zdi fascinantno, a bog ne daj, da bi ga imela še kakšna Slovenka. Tam zunaj je vse super, pri nas pa mora biti še vedno odlično vse tisto, kar je skrito, utišano in zasmrajeno. Marsikateri ženski, ki obsoja tiste, ki se znajo zabavati, bi povedala, kje sem videla njenega moža. S kom živiš, gospa, ki ti gre tista v minici tako na živce? Tvoj mož si jo je močno ogledoval in celo vizitko ji je tiščal v roko ... Cenim osnovno celico, družino, ogromno mi je dala. Vendar pustimo tiste, ki se niso ničemur zavezali, naj živijo, dokler ne stopajo po naših tacah.«
Je mlajše res slajše?
Miša tudi razloži, kako se odzove, kadar za njo pogledajo kakšni mladeniči. Mlajše ni vedno slajše, pravi. »Imaš tudi mlade, ki nimajo nobene energije in gre zgolj za en dolgočasen firbec. Vse je odvisno od človeškega libida do življenja – ne zgolj seksualnega –, in če ima to mlad fant, je lahko vsaj tako očarljivo, kot če ga ima petdesetletni dedec. Pogledi mladcev so lahko kdaj neskončno otročji in neduhoviti, pravi dolgčas. Seveda pa kakšni tudi zažvižgajo in me povabijo medse, sploh med nogometnim prvenstvom so me večkrat zvabili pred hišo, kjer so spremljali tekme. Simpatični, radostni in zabave željni, torej polni energije – in bilo je perfektno. Kadar pa kdo zažvižga le zato, da bi izpadel frajer, mu predlagam, naj se raje sprehodi naprej,« je iskrena.
Profesorica Miša
V vseh teh letih se je nabralo ogromno znanja, ki ga Miša predaja na mlade. Sploh v zadnjem času je aktivna pri izobraževanju bodočih voditeljev. »Strašansko uživam na vajah z njimi, saj prihajajo iz različnih žanrov. Spodbujam jih, da bi v sebi našli to, kar so oni sami, da nimamo klonov. Z Manico Janežič in Tomaž Perovičem smo pripravili izpitni katalog, zato da se vzpostavi red med voditelji. Program se imenuje Poklicna kvalifikacija – televizijski voditelj in ga mora še potrditi Strokovni svet Centra za poklicno izobraževanje. Dobila sem povabilo kot vodja projekta in z veseljem sem predlagala v delovno skupino Manico, ki pokriva informativni del, jaz sem za razvedrilo, Tomaž pa je predstavnik komercialne televizije. Tisti, ki nimajo ustrezne izobrazbe, si bodo lahko s tem programom izravnali plačo, kdor pa tega certifikata ne bo prejel, pač ne bo kvalificiran televizijski voditelj. Nenehno prebiram, kdo vse je televizijski voditelj, čeprav nikogar ne poznam, in ti odžirajo kruh dobrim, kvalificiranim. Ti, ki delajo slabo, nam sesuvajo normative, delajo pod ceno in nam s tem nižajo kredibilnost,« je kot vselej neposredna, priznava pa, da ji učenci močno zaupajo, jo imajo radi in jo spoštujejo.
Miša dobro ve, kaj lahko in česa ne sme.
