20.7.2014
To je moj prvi vnos v dnevnik. Končali smo z vsemi pripravami. Zjutraj se bomo z ekipo odpravili globoko v osrčje tolminske džungle. Če bo vse po sreči, se bomo vrnili živi in zdravi, z novimi podatki o zborovanju skrivnostnih plemen, ki jih poznamo pod skupnim imenom Metalicus Hardus. Upam, da smo mislili na vse. Ni veliko napisanega o festivalu, ki ga lokalno prebivalstvo imenuje Metaldays in strah me je, da bi karkoli spregledali. Da bi se izdali, da nismo člani plemena. To bi zame in ekipo skoraj gotovo pomenilo okrutno smrt. Vsi smo nekoliko živčni, a moram priznati, da je razburljivo. Podali se bomo prav v osrčje zborovanja združenja plemen Metalicus Hardus in živeli med njimi, preučevali njihova verovanja ter navade. Pripravili smo si preobleke, da se bomo lažje infiltrirali med plemena in ne bomo zbujali nepotrebne pozornosti. Upamo na najboljše.
21.7.14
Z ekipo smo krenili zgodaj zjutraj. Do osrčja zborovanja naj bi se prebijali kakšne tri ure in kolikor smo izvedeli, je ogromno plemen že prispelo na kraj zborovanja. Ko sem omenil nevarnost, so se mi domačini smejali v obraz in ne vem, ali zaradi moje nevednosti, ali zaradi tega ker vedo, da se iz džungle ne bomo več vrnili. A ostajamo neomajni. Zanima me ali so govorice resnične? Ali res v transu norijo cele noči? Kdo so bogovi, ki jih častijo? Ali res drug drugemu pijejo kri, žrtvujejo device in otroke? Kdo ve kaj bomo našli, ko bomo prišli na kraj.
21.7.14 – drugi vnos
Uspešno smo se infiltrirali med množico. Kot kaže so se v Tolminu zbrala plemena praktično iz vsega sveta. Dodati moram, da je bilo lažje kot smo domnevali. Pravzaprav sem prijetno presenečen. Člani plemena se zdijo popolnoma nenevarni. Pozdravljali so nas kot svoje brate in nam ponujali različne vrste pijač, za katere sklepamo, da imajo povezavo z obredom dobrodošlice. Tega vsekakor nismo pričakovali. Kljub vsemu ostajamo previdni.
21.7.14 – tretji vnos
Približno ob 13.30 so se nenadoma pripadniki plemena Metalicus Hardus – izvedeli smo, da se sami imenujejo kar metalci, začeli odpravljati proti središču zborovanja. Seveda smo jim sledili. Domnevali smo, da gre za obred in naš fotograf je pripravil fotoaparat. Nismo se zmotili. Množice 'vernikov' so se postavile pred posebno leseno konstrukcijo, polno verskih luči in predmetov, ki so povezani z obredom, ki se je zgodil. Potrdim lahko, da metalci ne častijo samo enega boga, temveč jih imajo celo vrsto. V petih dneh smo našteli preko 80 živih bogov, na oltarju pa se je pojavilo po več svečenikov na enkrat. Kmalu smo izvedeli tudi, da obstajata dva oltarja. Eden manjši, kjer so se ceremonije začele vsak dan ob dveh in večji, kjer so se ceremonije začele okoli četrte ure. Očitno je bilo tudi, da so imeli svečeniki na večjem oltarju pod seboj precej več vernikov kot tisti na manjšem. Zanimivo je tudi, da nihče ni jezen, če vernik odide iz enega obreda na drugega. Očitno vsi častijo vse. Verniki svojo pripadnost izkazujejo z glasnim tuljenjem, mahanjem z obredno pijačo, ploskanjem ter z dvema iztegnjenima prstoma. Izjemno zanimivo.
21.7.14 – četrti vnos
Dogajanje na velikem oltarju je bilo neverjetno. Bojim se, da tudi mi počasi izgubljamo razum in padamo v obredne rituale. Morda je kriva obredna pijača, morda glasba, ki spremlja vsak ritual, ampak čedalje bolj se počutimo kot pripadniki Metalus Hardus. Na velikem oltarju so se svečeniki poklonili bogovom Rest in Fear, Cripper, Alcest, Grave, Children of Bodom in Opeth. Ne vemo kaj kateri od bogov pomeni, a verniki so bili navdušeni. Dež jih ni niti malo zmotil. Zanimivo je kako različni so si bogovi med seboj. Alcest očitno potrebuje bolj melanholično, počasno spremljavo, ki poslušalca odnese v poseben trans. Skoraj hipnotična glasba je odigrana vrhunsko in z gotovostjo lahko trdim, da kaj takšnega še nisem slišal. Ko smo domnevali, da bo obred bolj miren, so na oder prišli svečeniki boga Grave. Sprva je bilo kar malce strašljivo. Hitri udarni kitarski rifi so sekali skozi množico z brutalnostjo, ki jo povprečna glava težko zdrži. Bilo je fenomenalno. Za njimi so nastopili svečeniki Children of Bodom, ki so bili nekoliko mehkejši od predhodnikov, nekoliko bolj melodični. Vrhovni svečenik je nenehno uporabljal besedo na f in očitno je bilo to nepregledni množici pred oltarjem všeč. Zadnji obred je bil v čast boga Opeth. Njihovo glasbo lahko opišemo preprosto z eno besedo – popolnost. Po koncu obreda smo se odpravili do šotora in odšli spat. Bili smo srečni, da smo še živi, a v meni se je prevevalo še eno čustvo, veselo pričakovanje naslednjega dne.
22.7.14
Ponoči nismo prav dobro spali. Metalci (pripadniki skupka plemen Metalicus Hardus) so prepevali obredne pesmi vse do jutra in z močnimi glasovi častili svoje bogove. Ampak nič hudega, očitno je to zanje nekaj običajnega. V prejšnjem vpisu bi moral omeniti, da ni videti neke prave hierarhije med njimi. Ženske so popolnoma enakopravne moškim. Zanimivo je tudi, da vsi izjemno pazijo na otroke, ki jih je bilo cel kup. Žrtvovanja devic ali otrok nismo videli, nihče ni pil krvi in vse bolj se nam dozdeva, da gre le za mite. Zanimivo je tudi, kako vsi polagajo posebno skrb na svoje lase. Metalicus Hardus namreč v veliki večini ne strižejo svojih las in zelo skrbijo zanje. Kot kaže so skoraj neke vrste statusni simbol.
22.7.14 – drugi vpis
Na velikem oltarju so se metalci tokrat poklonili bogovom Within Destruction, Gold, Vanderbuyst, Obituary, Borknagar in Satyricon. Izvedeli smo, da so bogovi posvečeni različnim glasbenim zvrstem. Tako so lokalni svečeniki boga Within Destruction posvetili z zvrstjo, ki se imenuje death metal. Hitra, brutalna mešanica hitrih ritmov in kitarskih rifov. Nekaj podobnega so storili svečeniki boga Obituary, ki prihajajo iz ZDA. Ti so z neverjetno težkimi, globokimi ritmi in perfektnim igranjem navdušili svoje vernike. Priznam, da tudi mene in celotno ekipo. Za njimi so obred speljali Borknagar. Zanimiva mešanica kričečih in čistih vokalov, ki pa je bila malce zamegljena, tako da verniki z zvokom niso bili najbolj zadovoljni. Vsaj od začetka ne. Svečeniki boga Satyricon pa so očitno povezani s temnejšimi bogovi. Satyricon pripada tako imenovanemu black metalu. Svečeniki boga Satyricon so izjemno natančni pri izvajanju obrednih pesmi, tako rekoč do popolnosti.
23.7.14
Eden od članov naše ekipe je odšel po vodo. Več ur ga ni bilo nazaj in ko smo mislili, da je postal žrtev kakšnega krvavega obreda, se je vrnil na precej majavih nogah. Z neko skupino metalcev je preizkušal različne vrste obrednih pijač. Razen malce glavobola in obilico smejanja, na srečo ni bilo hujših posledic.
23.7.14 – drugi vpis
Tokrat so se na velikem oltarju prikazali svečeniki bogov: Space Unicorn On fire, Valient Thorr, Artillery, Saltatio Mortis, Amorphis in Volbeat. Pri zadnjih svečenikih boga Volbeat se je zgodila precejšnja neprijetnost. Glavni svečenik je nenadoma izgubil glas in ni mogel nadaljevati z obredom. Verniki, ki se jih je zbralo res ogromno število, so bili razočarani, a ni bilo mogoče storiti ničesar. Svečeniki so obljubili, da se bodo vrnili v Slovenijo in opravili obred do konca.
24.7.14
Enega od članov naše ekipe je zapeljala temnolasa metalka iz Danske. Videli smo ju, ko sta se odpravila v šotor. Nismo vedeli kakšne navade imajo med parjenjem in bali smo se, da bo ženska po opravljenem dejanju partnerja ubila, morda celo pojedla. No, na srečo se to ni zgodilo. Vrnil se je živ in zdrav, težava pa je, da sedaj hodi za njo kot nebogljen kužek, ki išče pozornost od svoje gospodarice. Mislim, da je za našo ekipo izgubljen.
24.7.14 – drugi vpis
Tokratni bogovi na velikem oltarju so bili: Darkfall, Alpha tiger, In solitude, Prong, Moonsorrow in Megadeth. Zdelo se mi je izjemno zanimivo, ko je pred vernike stopil vrhovni svečenik boga Moonsorrow. V teh prvih dneh sem namreč začel domnevati, da je namen zborovanja pravzaprav zabava za vse udeležene. »Se imate dobro?« je dejal svečenik na oltarju. »Daaaaaaaa,« so zavpili verniki. »Dobro,« je nadaljeval svečenik, »Mi smo Moonsorrow in poskrbeli bomo, da se to konča.« Očitno je moral opomniti vernike, da je to resna stvar. Nato so se svečeniki posvetili bogu Megadeth. Pred njimi se je zbralo res ogromno število vernikov, največ do sedaj. Skoraj ni bilo prostorčka na katerega bi lahko postavil nogo. Svečeniki so bili izjemno glasni in s tem očitno pokazali svojo dominanco nad drugimi bogovi. Tudi luči in posebne pripomočke, ki so jih uporabljali med obredom, so presegali ostale. Strah me je za ekipo. Čedalje bolj padajo pod vpliv zborovanja. Še ena članica naše ekipe je odšla v šotor s postavnim pripadnikom švedskega Metalicus Hardus.
25.7.14
Zadnji dan zborovanja. Ne vem kje je moja ekipa. Nazadnje sem videl fotografa, ki je skakal pred oltarjem, v poganskem transu. Tudi sam težko obdržim zbranost. Metalke me vabijo kot pesem siren, obredna pijača me sili, da pozabim svoje prejšnje življenje in se vržem v orgijo zabave, glasbe in užitka. A imam nalogo. Sporočiti moram svetu kaj se dogaja. Samo še en dan. Samo še en popoldan teh neverjetnih obredov.
25.7.14 – drugi vnos
Dead Territory, Soen, Ghost Brigade, Leng Tch'e, Suffocation in Sabaton. Sploh ne vem več kaj vse skupaj pomeni. Vem samo eno, hočem še. Še glasbe, še obredov, še življenja odrezanega od vsakdanjega stresa in težav. Hočem se zbujati, obkrožen z norimi 'verniki', pripravljenimi na celonočno zabavo, hočem vsak dan uživati v tej glasbi, ki je lahko nežna, lahko je brutalna, lahko poziva k miru, lahko kliče k popolnem uničenju sveta. A žal se je končalo. Ko pišem te zadnje vrstice sicer še igrajo svečeniki Tiamata, a kmalu bo konec.
p.s.
No, ja, je pa res, da se bodo množice metalcev ponovno zbrale prihodnje leto (19-25.7.15) na isti lokaciji v Tolminu. Poleg tega pa sem izvedel, da bodo 01.10.2014 na Metelkovi Alestorm (UK), Brainstorm (Ger) in Troldhaugen (Aus), 06.10.2014 pa Entombed A.D. (Swe) in Grave (Swe). Očitno bodo metalci imeli bogato jesen.
