V sproščenem pogovoru nas je popeljal skozi prve glasbene korake pa vse do velikih načrtov, s katerimi nas bo v prihodnje še pogosto osrečeval. »Spomnim se, da sem že kot majhen rad prepeval. Velikokrat sem si obul dedkove škornje, si nadel njegov klobuk, vzel v roke mini harmoniko ter pel na ves glas: 'Gasilci smo in pogasimo vse, kar je v ognju!' Pretvarjal sem se, da sem izjemen bobnar, in z največjim veseljem sem tolkel po kuhinjski posodi, ki je zamenjala instrument. Svoj talent sem pozneje uril v nižji glasbeni šoli,« pravi, potem pa prizna, da mu je puberteta za kratek čas odtujila ljubezen do glasbe. »Raje sem dneve in noči igral igrice po spletu, spal in hodil v šolo. Po uspešno opravljeni maturi pa sem začel spremljati televizijske oddaje s talenti in še posebno se mi je v uho zasidral Elliott Yamin, izjemen pevec, čigar posebnost so vokalni okraski. Hitro me je premamil podoben način petja in spoznal sem, da mi tovrsten stil leži. Tako še do danes nisem izpustil dneva, ki ga ne bi začinil s petjem. Sosedje me imajo po vsej verjetnosti že vrh glave in globoko se jim opravičujem, ker morajo prenašati moje 'dretje',« simpatično pripomni.
Toni se počasi in odločno predstavlja kot solo pevec. Tako mu največje otroške želje ne bo uspelo uresničiti, saj je policijska uniforma med odraščanjem očitno izgubila čar otroških sanj.
Njegovo udejstvovanje v zasedbi In & Out je po vsej verjetnosti le odskočna deska za solistično kariero. »V skupini je treba sklepati kompromise, že pri žanrskih razlikah lahko nastanejo nesoglasja. Kopičenje različnih zamisli daje večjo izbiro, hkrati pa je odličen poligon za kaos. Dejstvo pa je, da se kot solist lažje izražam, saj imam popolnoma proste roke in lahko zaplavam v povsem svoje vode,« je prepričan 25-letni glasbenik, ki mu je blizu elektronska glasba: »Poslušam jo že od malega, nad njo pa me je navdušila sedem let starejša sestra Barbara.«
