Njegova ljubezen do zobozdravnice, ovekovečena v prvencu Zoboblues, je le začela tisto po čemer ga danes poznajo Slovenci – po humorju in modrosti.
"Mislim, da je eno najtežjih poglavij v učbeniku civilizacije vedenje, da lahko spoštuješ in ceniš tudi tistega, ki se ne strinja s teboj. Na žalost se te lekcije voditelji na najvišjih družbenih položajih niso naučili. Uvedli so kulturo sovraštva in maščevanja, namesto, da bi preganjali plenilce državnega in nekoč skupnega imetja. Blagostanje so zapravili in posledično ljudi pahnili v revščino. Na ta njihova početja ljudje nimamo več nobenega vpliva."
Njegovo glasbeno potovanje je postalo tudi geografsko, saj so posnetki, ki spadajo v zavest tega malega naroda, nastajali v Londonu, Nashvilleu, Dublinu, Južni in Severni Kaliforniji in nekaj tudi doma. Osem let nazaj so njegov talent počastile zvezde iz osemdesetih let (Christopher Cross, Kenny Loggins, Musical Youth), pred dvema letoma pa je proslavil trideset letnico izida dvojnega albuma Ideje izpod odeje s predelavo nekaj njegovih nesmrtnih komadov v izvedbi slovenske pop-rock-hip-hop elite (Plestenjak, Tabu, Trkaj, Alya) in nepozabnega para Zrnec/Bizovičar. Ploščo je kronal z razprodano dvorano Gallusovega avditorija v Cankarjevem domu. Ta bliskovit 'Sprehod skozi čas' je seveda izpustil mnoge bisere polpretekle glasbene zgodovine, a dovolj zgovorno pripravi na njegov ponoven prihod na domačo sceno, ki se koplje v trenutni družbeni kopeli.
Andrej trdi, da je bil usoden klic, ki mu ga je v angleški Plymouth v novembru poslal – Jani Hace. Šlo je za poizkus sodelovanja pri pisanju pesmi. Januarja je pesem sedla v naročje Alenke Godec, dva dni pred Andrejevim ponovnim odhodom v London. Par dni za tem je prvič stopil v legendarne studie, ki se jim reče Abbey road. Tam ga je sprejel znanec izpred let Rob Cass, človek, ki je pravkar zaključil snemanje z basistom nekoč najboljšega tria na svetu Cream (Clapton, Bruce, Baker). Jack Bruce je bil poln hvale o svojem novem producentu. Andrej po prihodu domov povabi Janija na klepet in ponudi sodelovanje vključno z snemanjem v zgradbi, ki nam je ponudila vse mojstrovine skupine The Beatles. V začetku aprila se je slovenski dvojec brez krmarja zabubil v studio in počasi so pričele kapljati nove ideje začinjene v skrivnostni zavitek s pridihom slavne zgodovine. Prva pokušina prihaja na svetlo v prihodnjih dneh.
Tisti, ki se še spominjate, kako je Andrej hrabro napovedal razvoj dogodkov ob razpadu Jugoslavije, še niste pozabili pesmi Umrla je država. Takrat je po enemu od nastopov (1989) že korakal v spremstvu policije proti blindiranemu vozilu. Mariborska publika je preprečila aretacijo. Četrt stoletja kasneje se je Šifrer zopet oglasil in ponovno zabrusil nekaj resnic, kot jih zna le on.
"Mislim, da je eno najtežjih poglavij v učbeniku civilizacije vedenje, da lahko spoštuješ in ceniš tudi tistega, ki se ne strinja s teboj. Na žalost se te lekcije voditelji na najvišjih družbenih položajih niso naučili. Uvedli so kulturo sovraštva in maščevanja, namesto, da bi preganjali plenilce državnega in nekoč skupnega imetja. Blagostanje so zapravili in posledično ljudi pahnili v revščino. Na ta njihova početja ljudje nimamo več nobenega vpliva."
To je povedal Šifrer ob izidu pesmi Naj se pije, uživa in počiva, ki avtorja spet vrne v njegovo znano okolje – kritično, socialno pesništvo. Potrebujemo ga bolj kot kdaj prej, saj je v tej pesmi po besedah enega najbolj znanih slovenskih glasbenikov "…več jajc, kot jih je slišal v zadnjem desetletju pri vseh slovenskih rock bendih skupaj".
Končno sodbo prepuščamo vsakemu posebej.
