Za uvrstitev v finale je, vsaj po mojem mnenju, pomembna dobra skladba, ki je – če je iz pravega testa – lahko odpeta tudi v nacionalnem jeziku, brez potrebnega kiča in vseh dodatkov na odru. Pirotehnika, ki je spremljala kar nekaj izvajalcev in vse ostalo, kar nekaterim jemlje dih, je draga zadeva. Govori se, da se znesek vrti okrog 10.000 evrov za nastop. Menda si ga je letos zaželela tudi Slovenija, toda glede na aktualne zadeve na sončni strani Alp, se to ni zgodilo in verjetno ne bi pomagalo pri uvrstitvi.
Hannah in spremljevalni plesalci iz skupine Maestro žal tokrat niso prepričali evrovizijskih gledalcev in nacionalnih žirij, ki so odločili, da se skladba Straight into Love ne uvrsti v finale. Koreograf scenskega nastopa je Anže Škrube, za kostumografijo pa je poskrbela Jelena Proković.
V prvem evrovizijskem izboru so se sicer predstavili:
Avstrija: Natália Kelly – Shine; Estonija: Birgit – Et Uus Saaks Alguse, Slovenija: Hannah – Straight Into Love, Hrvaška: Klapa s mora – Mižerja, Danska: Emmelie de Forest – Only Teardrops, Rusija: Dina Garipova – What If, Ukrajina: Zlata Ognevich – Gravity, Nizozemska: Anouk – Birds, Črna gora: Who See – Igranka, Litva: Andrius Pojavis – Something, Belorusija: Alyona Lanskaya – Solayoh, Moldavija: Aliona Moon – O Mie, Irska: Ryan Dolan – Only Love Survives, Ciper: Despina Olympiou – An Me Thimasai, Belgija: Roberto Bellarosa – Love Kills ter Srbija: Moje 3 - Ljubav je svuda.
Preboj v finale je uspel Moldaviji, Litvi, Irski, Estoniji, Belorusiji, Danski, Rusiji, Belgiji, Ukrajini in Nizozemski.
Svet Evrovizije ekskluzivno v časopisu SVET24.