Kraljice, o tem smo skoraj prepričani, za rojstni dan dobijo na kupe dragih, s pretanjenim okusom izbranih, lično zavitih daril, ampak najlepše darilo si je že nekaj dni prej podarila kar Beatrix sama: oznanila je, da se bo odpovedala prestolu in ga prepustila najstarejšemu sinu. Od 30. aprila tako ne bo več kraljica, temveč samo še princesa Beatrix, upokojenka.
Takole je rekla v govoru, s katerim je v ponedeljek, 28. januarja, le tri dni pred rojstnim dnevom, oznanila svoj odstop: »Zdi se mi, da je dozorel čas za ta korak, o katerem razmišljam že nekaj let.« Ne odstopa zato, je poudarila, ker bi ji vladarsko breme postalo pretežko – »ta čudovita naloga mi je vedno dajala samo veliko zadovoljstvo,« je dejala –, temveč zato, »ker sem prepričana, da je treba zdaj odgovornost za našo deželo položiti v roke nove generacije«. Nova generacija ni več čisto nova, njen najstarejši sin, prestolonaslednik Willem-Alexander, ima 45 let. In bo prvi kralj Nizozemske po več kot stoletju. Od leta 1890 so zaporedoma vladale tri kraljice. Tudi za njim bo kraljica, kajti 30. aprila, ko ga bodo ustoličili, bo prestolonaslednica postala najstarejša od njegovih treh hčera, devetletna Catharina-Amalia.
Beatrix je najstarejša nizozemska monarhinja in tretja po vrsti, ki se je prestolu odpovedala sama. Pred njo sta to storili že njena babica in mama, kraljica Juliana, ki se je prestolu odpovedala prav na svoj 71. rojstni dan 30. aprila. Beatrix, ki je torej prestol zasedla 30. aprila 1980, ga bo prav 30. aprila tudi zapustila in bo tako vladala natanko 33 let. Večkrat je rekla, kako hvaležna je svoji mami, da je abdicirala šele, ko je imela Beatrix že več kot štirideset let – s tem je Juliana hčerki podarila leta, ki jih je lahko preživela s svojimi tremi sinovi, ko je bila lahko samo mama in je imela malo zadolžitev na dvoru. Sama je storila enako – princu Willemu-Alexandru je dala čas, ki ga je lahko preživel z družino.
Recite hvala s tulipani
Princesa Beatrix Wilhelmina Armgard, letnik 1938, je postala prestolonaslednica deset let po rojstvu, ko je bilo za njo že več razburljivih dogodkov. Rodila se je pač v razburkanih časih: maja 1940 se je nizozemska kraljeva družina pred nemško invazijo umaknila v London (tole moramo nujno deliti z vami: o tedanji kraljici Wilhelmini je Winston Churchill rekel, da je »edini pravi dedec« med izgnanimi vladarji v Londonu), mesec dni pozneje pa se je prestolonaslednica Juliana z Beatrix in njeno leto mlajšo sestrico Irene odpravila v kanadsko Ottawo. Kanadčani so imeli skromno kraljevo družino radi, Juliana pa ni nikoli pozabila njihove prijaznosti in gostoljubja. Zahvalila se jim je s tulipani – Nizozemska še dandanes vsako leto pošilja v Kanado na tisoče čebulic tulipanov, ki zacvetijo na vsakoletnem Kanadskem festivalu tulipanov. V Kanadi je Beatrix začela hoditi v šolo, v izgnanstvu pa se je leta 1943 rodila še ena sestrica, princeska Margriet. Avgusta 1945 se je kraljeva družina vrnila v osvobojeno domovino, dve leti pozneje pa se je rodila še četrta princeska, Christina. Leta 1948 pa je Juliana na prestolu nasledila svojo mater in postala kraljica.
Več vas čaka v najnovejši številki revije Obrazi!
