Da se bo zgodba tako izpela, je bilo pričakovati, potrditev pa je prišla sredi prejšnjega tedna, ko so zmaji dokončno izgubili tudi teoretične možnosti za preboj na prvi mesti kvalifikacijske skupine, ki sta še zagotavljali nastope v izločilnih bojih. Najslabši izkupiček zmag (le devet) v 44 krogih rednega dela, odkar ljubljanska ekipa tekmuje v razširjenem avstrijskem tekmovanju. Zacementirano zadnje mesto na lestvici od vsega starta sezone. Ponovne težave z izplačili že tako borih plač in hkrati z dobavo opreme. Zablode vodstva kluba, ki še kar vleče za nos tako hokejiste kot tiste redke, ki še verjamejo in na tivolskih tribunah še vedno stiskajo pesti za moštvo izpod Rožnika. Povprečne ali pa kar, recimo bobu bob, (pre)številčne slabe tuje okrepitve, slaba fizična pripravljenost določenega dela ekipe večji del sezone, nato pa še razprodaja igralcev in met puške v koruzo, še preden so se izgubile možnosti za končnico.
Vse to (in še kaj bi lahko dodali) brez težav lahko izpostavimo kot tiste prve vzroke, zakaj se je Olimpija že drugo sezono zapored znašla zunaj najboljše osmerice, ki jo prava sezona šele čaka in po kateri se (v primeru zeleno-belih) sploh meri uspešnost.
Predzadnje mesto je lahko samo neka uteha, da si v Tivoliju lahko rečejo: pa saj nismo najslabši. Zdaj je to celo res, a to prava tolažba ne more in ne sme biti. Po drugi strani je taka realnost in prihodnost ne bo nič bolj rožnata. Dolg kluba se ne zmanjšuje v meri, kot je bilo zastavljeno pred leti, kar nedvomno pomeni vnaprejšnje životarjenje našega edinega profesionalnega hokejskega kluba.
Za veliko stvari mi je žal v tej sezoni, a trenerji in igralci smo poskušali narediti najboljše, kar smo mogli.
Da je bila sezona polna vzponov in padcev, še posebej pa slednjih, je priznal tudi glavni trener Ivo Jan. Spomnimo se, da je prvič v čevlje glavnega na klopi članske ekipe nasploh stopil po rekordnem nizu porazov zmajev (11 v prvih 12 tekmah sezone) v ligi EBEL. »Za vse stvari je potreben čas. Največ časa sem porabil za to, da so fantje začeli verjeti vase - da lahko v tej ligi igrajo konkurenčen hokej, da lahko premagamo vsakega,« je enega prvih in tudi največjih izzivov na splošno opisal nekdanji odlični napadalec, ki je verjel, da se s to ekipo lahko prebije v končnico, toda: »Mogoče smo prezgodaj obupali in spustili igralce, da so si našli nove klube. Ne morem jim zameriti, saj so šli v urejene klube, kjer lahko mislijo le na hokej.«
Pri Olimpiji je to iz zgoraj omenjenih razlogov praktično nemogoče. Vendar Jan je vsaj za zdaj izpostavljal tista dejstva sezone, na katera je ponosen, iskal stvari, ki imajo pozitivno noto. Negativnih je tako in tako že preveč. »Vsekakor so najbolj pozitivna stvar mladi igralci, ki so dobili priložnost, jo z odprtimi rokami tudi sprejeli in res izkoristili. Z Miho Verličem smo si priborili novega člana v reprezentanci, ki je potovala na olimpijske igre v Soči,« je ponosno razlagal šef Olimpijine klopi, ki je zadovoljen tudi z delom v drugem delu sezone. »V prvem delu smo bili prepričljivo zadnji. V drugem smo z zelo okrnjeno postavo napredovali, bili več kot konkurenčni, osvojili smo skoraj polovico točk. Napredek je viden v vseh elementih igre, ne moremo si zatiskati oči. Najbolj bistveno pa je, da mladeniči dobijo priložnost, jo izkoristijo in navsezadnje pokažejo dobro igro, kar so bolj ali manj skozi vso sezono tudi počeli,« je zadovoljno govoril 38-letni strateg.
Od sezone lige EBEL se še zdaleč ni poslovil brez obžalovanj. »Za veliko stvari mi je žal v tej sezoni, a trenerji in igralci smo poskušali narediti najboljše, kar smo mogli. Kakšni so bili načrti vodstva, morate vprašati to; mi imamo čisto vest, naredili smo vse, kar je bilo v naši moči, da bi prišli v končnico,« je zatrdil Ivo.
Zdaj ga čaka še epilog sezone 2013/14. Državno prvenstvo. Da bo varovance težje motivirati, je dejstvo, še posebej glede na to, kar se je dogajalo, kar se dogaja. Bistveno je, pravi, da pripravi, prepriča fante v to, da vedo, da igrajo zase. »Nimam večjih bojazni. Domače prvenstvo bo nov izziv zanje, treba se bo potruditi. Naši tekmeci bodo izjemno motivirani, iz tega moramo črpati energijo in pokazati, zakaj Olimpija igra v ligi EBEL in zakaj ostali igrajo v ligi INL,« o kakovosti svojega moštva ne dvomi Jan, s katerim smo se dotaknili tudi vodenja ekipe v sezoni 2014/15. Kljub vsem perečim težavam na več ravneh, s katerimi se je Jan, ki je ves čas deloval brez pomočnika trenerja, srečeval, odkar je v roke vzel dirigentsko paličico, Iva te (še) niso odvrnile do te mere, da bi zdaj zapustil trhlo ljubljansko barko. Pogovorov še ni bilo, je pa odkrito povedal, da je direktorju kluba Matjažu Seklju na te že namignil. »Vse je mogoče. Dal sem pobudo, da bi se začeli dogovarjati za prihodnjo sezono. Zatrdili so mi, da bodo o naslednji sezoni začeli razmišljati marca. Kdaj bo do pogovorov prišlo, ne vem,« je zaključil naš sogovornik.
