Kocijančič je ugleden in prepoznaven obraz tudi v mednarodnih krogih, posebej na mednarodni smučarski zvezi. Ves čas zagovarja stališče, da je nezdružljivo pridobitniško in funkcionarsko delo v športu, in pravi, da se tega v širokem loku izogiba kot človek visokih etičnih in moralnih načel. Vedno je iskriv sogovornik, čeprav se včasih težko izognemo pomisleku, da ve veliko več, kot pove na glas. In Janez Kocijančič je zagotovo človek, ki je najbolje obveščen o tem, kar se v slovenskem športu dogaja. Nekaj ljudi mu očita, da je že predolgo na čelu OKS, in naslednje leto se bo nepreklicno umaknil.
Vaše funkcije v mednarodnih združenjih - že 32 let ste v predsedstvu mednarodne smučarske zveze, od nedavnega pa tudi podpredsednik evropskih olimpijskih komitejev.
Poleg sem tam, kjer se odloča. V teh organih sodelujem že vrsto let in predstavljam slovenski šport. Imam priložnost vplivati na stališča oziroma uveljavljati interese Slovenije. To delam uspešno in boriti se za enakopraven status nekega nacionalnega športa je zelo zahtevna naloga. Gre za organizacijo velikih tekmovanj - trenutno se pri FIS trudimo, da bi dobili organizacijo nordijskega SP v Planici, imamo vrsto svetovnih pokalov, od katerih so se Maribor, Kranjska Gora in Planica uvrstili v železni repertoar. O vsem tem odloča predsedstvo na kongresih in biti prisoten pri tem je zelo pomembno. Paziti pa moraš, da si korekten in pošten, da nisi vezan na ta ali oni interes. Imamo podpisan etični kodeks, ki nam ne dovoljuje sodelovanja pri komercialnih projektih.
Ali lahko pričakujemo, da vi vplivate na to, da dobimo SP v Planici?
Tam nas je 17 in jaz imam en glas. Pri kandidaturah za velika prvenstva, za alpsko in nordijsko, je vedno velika konkurenca. Tokrat poleg Planice kandidirajo nemški Oberstdorf, avstrijski Seefeld in Almaty v Kazahstanu. Zanesljivo se odrazi v možnostih, če bo kandidat izbran ali ne, če ta država nima predstavnika v predsedstvu. In Kazahstan ga nima.
Ali so ambicije nekaterih ljudi, ki postanejo predsedniki naših panožnih zvez, stolčki v organih mednarodnih zvez - kot je bil primer Tomaža Lovšeta ali kot je cilj predsednika atletske zveze Gregorja Benčine?
To so legitimne ambicije posameznikov, zlasti ljudi, ki korektno predstavljajo svoje zveze. Tu je precejšnja razlika med gospodoma Lovšetom in Benčino. Priti v mednarodne organe je težko, ker so tajne volitve - v primeru EOK glasuje 49 držav in v primeru FIS več kot sto. Najprej morajo glasovalci poznati ne samo državo, ampak tudi človeka, ki kandidira. Kandidat težko nabira glasove na terenu in hodi na Kitajsko, v Argentino ali Kanado. Jaz tega nisem počel nikoli. Torej te morajo poznati po delu.
Ali vi pripravljate kakšnega kandidata iz Slovenije, ki bi lahko nadaljeval vaše delo? Verjetno boste v organih še deset let, potem pa ...
Deset let je mnogo predolga doba. Tiste kandidate, ki bo Slovenija predlagala, bom skušal predstaviti v čim lepši luči in jim pomagati. Ni pa moja naloga, da si kjerkoli izbiram naslednike. To je v Sloveniji stvar demokratičnih postopkov. Povedali mi bodo, koga naj poskušam podpreti, ne pa, da bom jaz drugim pripovedoval, koga naj predlagajo.
V slovenskem športu ste najmočnejši človek. Večina vas spoštuje, kakšni vas tudi ne marajo, toda zagotovo imate moč, da slovenski šport predstavljate v državi. V zadnjem času je bilo sprejetih kar nekaj zakonov, ki bodo športu zelo škodili. Ali skuša OKS pritiskati na državo in uveljaviti šport kot nacionalni interes?
Šport deli usodo države in družbe. Če je država v krizi in bančni sektor v razsulu, če vlada praska denar, kjer ga zmore na račun vseh sektorjev, potem se šport temu ne more izogniti. OKS je v stalnem dialogu z državo. Temeljni akti, ki urejajo sistemski položaj športa, so dobro urejeni. V celoti gledano je naš šport bolje urejen kot v Srbiji, kjer so zapisani celo v ustavi; z vsem spoštovanjem do Srbov in srbskih športnih dosežkov. Tudi naši rezultati so bistveno boljši, če gledamo število prebivalcev in tiste športne dosežke, ki so kaj vredni. Na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih ter sredozemskih igrah smo v obdobju samostojne Slovenije osvojili 668 kolajn. Nepremičninski davek bo močno udaril slovenski šport. Dolgo časa smo trdili, da nimamo sodobnih športnih objektov, vmes je prišlo do posodobitve športne infrastrukture. Ta infrastruktura zelo obremenjuje naš šport. Problem je, da je denarja, kolikor je, in ta se potem razdeli za vzdrževanje objektov in športno dejavnost. Če bo šlo za vzdrževanje objektov z novim davkom več denarja, potem bo manj denarja za šport. Trudili se bomo, da bo ostalo neko ravnotežje. Zdi se, da plovemo v težke in viharne čase.
Mandat predsednika OKS se vam izteče naslednje leto.
Izteče se mi ob koncu naslednjega leta. In trdno sem se odločil, da ne mislim ponovno kandidirati. Mislim, da je obdobje, ko sem deloval v slovenskem športu kot predsednik OKS, dovolj dolgo, prihajajo tudi leta in ne bi se rad postaral na tej funkciji.
Že vidite kakšnega naslednika?
Kar nekaj ljudi je, ki se javljajo za to funkcijo, jaz pa sem se odločil, da si ne bom izbiral predsednika. To je stvar demokratičnih procedur. Skušal bom biti čim bolj korekten in se ne mislim vmešavati v postopke. Glede na to, da je olimpijski komite urejen, da so v slovenskem športu uspehi in da gre ob imenu predsednik OKS za precejšnji družbeni prestiž, predpostavljam, da bo precej interesa za to.
Na smučarski zvezi ste član izvršilnega odbora.
Po statutu, ker sem član predsedstva mednarodne zveze. Res pa je, da delam na smučarski zvezi že desetletja. Vmes so se generacije spremenile, poskušam pa sodelovati po svojih najboljših močeh. Je pa to sodelovanje zelo pomembno, ker sem tako seznanjen s stališči naše zveze, ki jih potem zastopam pri mednarodni zvezi.
Ko je odstopil zdaj že nekdanji predsednik zveze Primož Ulaga, ste mu očitali provizije. Toda to ni tako neobičajno tudi v drugih športnih zvezah pri nas. Tudi drugi predsedniki so dobivali provizije od sponzorjev. Morda je malce nekorektno, da ste vi Ulago javno pribili na križ, vse ostalo, kar se je dogajalo pri drugih zvezah, pa niste nikoli izpostavili.
To z vaše strani ni najbolj korektna pripomba. To, kar se zdaj ve, da je delal Ulaga, je samo delček tistega, kar je počel. To, kar je počel, je etično nesprejemljivo. To ni združljivo s funkcijo amaterskega predsednika nacionalne športne zveze. Ulaga je to skušal odeti v neki nov plašč, v neko novo obliko. Svojo funkcijo je skušal profesionalizirati in iz smučarske zveze narediti neke vrste podjetje oziroma na pol zasebno podjetje. To ne gre. To ni v skladu z našo zakonodajo in ni v skladu s športno etiko. To ni v skladu z etičnimi pravili na smučarski zvezi, ki smo jih vsi podpisali. Tudi Ulaga. Glede na to, da sem v smučarski zvezi, sem bil eden tistih, ki se je temu uprl. Uprli pa so se praktično vsi. Na koncu so se uprli tekmovalci, trenerji, sponzorji in izvršilni odbor. Jaz sedim v smučarski zvezi. V drugih zvezah ne sedim.
Dokler sem jaz vodil smučarsko zvezo, ni bilo nobenih provizij. Desetletja ni bilo nobenih provizij. V olimpijskem komiteju ni nobenih provizij. Mislim, da je zadeva zelo, zelo sporna, ker se slovenski šport financira 85 odstotkov iz tako imenovanih zasebnih virov, kjer so članarine in zelo pomembna sponzorska sredstva. In če bodo podjetja prišla do spoznanja, da se s tem denarjem dogaja nekaj drugega kot to, za kar so ga dala, če denar ne gre v razvoj športa, ampak v zasebne žepe, potem se bodo odvrnila od športa, in to bo zelo, zelo slabo vplivalo na usodo športa. Nasprotujem provizijam in privatiziranju na vseh področjih. V svetu delujejo kot podjetja predvsem nogometna moštva, pri nas pa tega ni. Morda bi sprejel agencije ali nekaj podobnega, ki pripeljejo sponzorje in da za to dobijo pogodbeno dogovorjene provizije.
To je mogoče, ko gre za zasebna podjetja. Poseben problem so javna podjetja. Provizije od posla z javnimi podjetji so posebej zavržene. Dokler se bom jaz s tem ukvarjal, na način, kot se, bom nasprotoval temu, da bi se posamezniki okoriščali na račun športa. Marsikje imamo zelo pomešane kriterije, ker posamezniki mislijo, da lahko zaslužijo trikratno ali štirikratno plačo predsednice vlade, pa se jim to ne zdi sporno. Meni pa se zdi zelo sporno. Gre za sistem vrednot. Šport je lahko uspešen, atraktiven, ponos naroda samo, če je zgrajen na poštenih osnovah. Če ima svojo etiko in moralo. Tisti trenutek, ko se od tega odmakne, je gnojna jama, kjer je težko delati. Mene v takih pogojih, kjer bi vsi nekaj nosili domov, denar in podobne zadeve, delo ne bi zanimalo. Res ne. Predolgo vrsto let delam na podlagi drugih izhodišč in bi bil grozno razočaran, če bi to prevladalo v slovenskem športu.
Tudi mnenje, da je to vseprisotno v slovenskem športu, je zmotno. Gre za nekaj izjem. Ogromna večina ljudi, ki dela v slovenskem športu, je poštenih in delavnih, šport gradijo v lastno škodo. Tako kot mi vsi. Potrošiš ogromno časa in tudi lastnega denarja. Pravite, da sem predsednik OKS in najmočnejša oseba v slovenskem športu, pa nimam niti svoje pisarne na OKS. Res je, da sem v svojem življenju delal tudi kaj drugega in nisem materialno ogrožen, ampak tudi veliko ostalih funkcionarjev ni. Ogromno ljudi se žrtvuje za naš šport - vodijo društva. Pa da omenim še starše. Za starše vrhunskih športnikov je tekmovalno obdobje njihovega sina ali hčerke eno samo žrtvovanje.
Toda v današnji družbi je sprejemljivo, da nekdo dobi provizijo za sklenjen posel.
Ni sprejemljivo. V športu lahko to delajo agencije, ki so registrirane za to gospodarsko dejavnost. Ti ljudje ne morejo imeti športnih funkcij, sedeti na obeh straneh mize, ko se podpisujejo pogodbe, in na osnovi dejavnosti se morajo plačati davki. Ne pa da gredo provizije v žep. To je rušenje pravnega sistema.
Glede na to, da imajo društva, klubi in zveze velike finančne težave, ali je možnost, da pride sem kapital iz tujine in da vlaganje v šport, kulturo uredimo zakonsko?
Z zakonom tega ni mogoče urediti. Podjetje, ki vlaga v šport, mora vedeti, zakaj. Toda tudi tuja podjetja vlagajo v slovenski šport. Glavni pokrovitelj OKS je banka SKB, ki je stoodstotno v francoski lasti. Podpisali smo pogodbo s SIJ-em, ki je v ruski lasti, in še nekaj takih. Toda tuja podjetja gledajo na Slovenijo kot na trg in Slovenija je premajhna.
Ali ste po nerodnosti naredili, mislimo na IO OKS, tak cirkus iz vodje delegacije za Soči?
Cirkusa nismo naredili mi, ampak so ga naredili nekateri s strani. Nobenih zapletov ni bilo in tudi rezultat je dober. Na OI gremo z velikimi pričakovanji, zato je interes za Soči večji. Na IO OKS smo se najprej dogovorili, da predsednik smučarske zveze vodi odpravo, ker je bilo 44 kandidatov od 68 pod okriljem smučarske zveze. In tudi pričakovanja so večja pri smučarjih. Hokejisti si zaslužijo vse spoštovanje za uvrstitev med 12 ekip na OI, vendar realno ne moremo pričakovati kolajne. Treba se je bilo odločiti, kdo bo vodil, in najprej sem pogledal, kdo je v IO OKS. Matjaž Rakovec je predstavnik hokejske zveze, Tjaša Andree pa je takoj odpadla. Matjaža sem vprašal, vprašal sem tudi v. d. predsednika SZS Enza Smrekarja, OVŠ pa je kandidiral Petro Majdič, ki je na koncu dobila veliko podporo. Nekih posebnih zapletov nisem videl, ampak demokracija zahteva nekaj časa. Treba je vedeti, da za to mesto ni tekme, ampak izbiraš najprimernejšega kandidata, tudi vsi drugi si zaslužijo vse spoštovanje.
In kaj je zdaj s hokejsko zvezo in sredstvi, ki jih da OKS za olimpijske kandidate?
Nekateri v hokejski zvezi mislijo, da so dobili premalo sredstev. Izdelane imamo zelo natančne kriterije. Hokejska zveza je najprej dobila 100.000 dolarjev od MOK, ker so se kvalificirali, dobili 60.000 evrov za priprave in pokrili bomo vrsto stroškov - opremo, pot, bivanje v Rusiji. To je po kriterijih, ki so v skladu z rangom športnikov in pričakovanji na OI. Ne bi si želel pretiranih zapletov s hokejsko zvezo, saj je naša reprezentanca dosegla nekaj izjemnega, da se je uvrstila na OI - glede na položaj Jesenic, Olimpije in to, da večina najboljših igra v tujini. Kjerkoli bo mogoče, bomo hokejski zvezi pomagali, seveda pa v skladu s pravili in merili.
