Zdi se, da ste si sami skopali jamo, v katero ste padli, saj ste oziroma še želite smučarsko zvezo reorganizirati. To pa seveda večini na zvezi ni všeč.
Res sem si sam skopal jamo, ampak takšen pač sem. Zame je edina prava prihodnost take zveze, kot je smučarska, drugačna organizacija. Danes boš težko dobil predsednika zveze, ki bi deloval na daleč, ki bi imel samo častno funkcijo. Zagotovo ti ne more biti vseeno, če deluješ od daleč, pa potem prihaja do takšnih in drugačnih stvari. Hitro izgubiš na svoji zunanji podobi. Tega si, če si ugleden gospodarstvenik ali predsednik uprave, zagotovo ne moreš privoščiti. In potem ljudje hitro ugotovijo, da taka funkcija ni zanje. Vzame jim tudi preveč časa. Kmalu te bo upravni odbor v podjetju vprašal, ali se boš odločil za delovanje na športni zvezi ali pa v svojem podjetju. Predsednikovanje na športni zvezi ti v vsakem primeru vzame veliko časa in energije. Posebej če si človek, ki bi rad rešil nekatere stvari, pa jih morda ne poznaš in potem porabiš veliko časa, da se poglobiš v zadevo. Potem se lahko odločiš napačno in na koncu izpadeš črna ovca, čeprav si hotel samo dobro.
Posebej na smučarski zvezi, ki združuje več športnih panog, je poznavanje vseh zadev precej zahtevna stvar.
Zato je zelo pomemben predsednik zveze. Organizacijo zveze vidim tako, da ima predsednik poleg sebe upravni organ, v katerem sedijo gospodarstveniki oziroma poslovneži, ki lahko glede finančnega stanja zveze naredijo korak naprej. Toda sestanki uprave bi morali biti hitri in učinkoviti. Edina tema pogovorov bi moral biti posel, brez vmešavanja politike, ki vse skupaj precej zaplete. To bi bil upravni organ, s katerim bi sodeloval predsednik. Nad njim bi bil vedno nadzorni organ, ki bi lahko vedno nadziral delo. To, kar je zdaj izvršilni odbor, pa bi bil lahko organ posvetovalne narave. Ti ljudje, ki so v izvršilnem odboru, veliko govorijo, se veliko pogovarjajo, ampak od tega zveza ne dobi denarja. V stroko pa se predsednik ne bi smel spuščati. Slednja bi ostala v pristojnosti posameznih disciplin, do česar imajo vso pravico. Toda predsednik in upravni odbor bi določala finančni okvir delovanja posamezne discipline. Posamezna disciplina ne more reči upravi, da hoče toliko in toliko denarja, drugače pa ne bo delala. To je butasto. Ti lahko delaš samo za toliko, kolikor ti da uprava. Hierarhija gre od zgoraj navzdol in ne obratno.
Težava v vašem primeru je torej bila, da niste imeli moči odločanja, imeli pa ste odgovornost. To v bistvu ne gre skupaj.
Smešno je bilo že na začetku, ko sem prevzel funkcijo predsednika. Predsednik praktično nima nobenih pravic odločanja. Ima veliko odgovornosti, pravic pa zelo malo. O vsem odloča izvršilni odbor. Ti lahko nekaj predlagaš, odborniki pa se potem odločijo, ali to sprejmejo ali ne. To ne more delovati. V gospodarstvu predsednik uprave postavi svoje ljudi, ker je dobil mandat za svoje delo. Ne, da bi koga spraševal. Na zvezi pa je drugače. Dobil sem mandat, svojih ljudi, ki bi jim zaupal, pa nisem mogel pripeljati, ker je bilo vedno nekaj, kar mi je to preprečevalo. Prideš v cirkus, kjer si klovn. Nimaš veliko možnosti za spremembe. Že na volilni skupščini sem na primer dejal, da imamo na zvezi prevelike režijske stroške. Recimo računovodstvo - za precej manj denarja, kot stane zvezo lastno računovodstvo, lahko dobiš zunanje. Pol leta je bila največja težava ta, kaj si jaz dovolim. Naložili so mi, da moram narediti ekspertize o tem, kako bo to vplivalo na delovanje zveze danes in čez pet let. Toda potem sem se vprašal, ali sem prišel delat ali pisat traktate. Pustite me delati, dajte mi priložnost, čez leto dni pa me lahko ocenjujete, ali sem delal dobro ali slabo, in se potem odločite, ali sem ali nisem primeren za to mesto. Toda izvršilni odbor me je ves čas, ko sem bil predsednik, izčrpaval. Preden sem šel na izvršilni odbor, sem se dva dni ukvarjal s tem, kako bom razložil svoje predloge. Nisem pa prekaljeni politik, ki bi znal to lepo zapakirati. Zanimal me je samo poslovni del, številke. Moje mnenje je bilo, da je zveza finančno preveč obremenjena. V preteklosti so bile storjene stvari, ki niso bile dobre za zvezo, vse odločitve pa je sprejemal izvršilni odbor. Jaz pa menim, da bi moral upravni odbor, ki zna s številkami, tiste, ki bi recimo naredili minus, poklicati na odgovornost.
Izvršilni odbor sprejema odločitve, toda kdo odgovarja za napačne odločitve?
Tu je kolektivna odgovornost.
Ali nismo s tem opravili kmalu po osamosvojitvi?
Ne, na zvezah je to še vedno tako. Jaz si želim drugačne organizacije. Vem, kako težko je priskrbeti denar, saj se je treba boriti za vsak evro. Težko je obdržati sedanje sponzorje, kaj šele pripeljati nove. Ampak to pomeni, da greš ven iz pisarne. Danes pa je na zvezi 98 odstotkov ljudi v pisarnah in niso pripravljeni stopiti ven. Dobijo svojo plačo in delajo po naročilu nekoga. Če se stvari ne bodo obrnile drugače in ljudi ne bomo vzpodbudili, da bodo šli na teren, ni nobenih možnosti, da v prihodnosti zveza preživi.
Toda zakaj vas je izvršilni odbor ves čas omejeval? Ali so se odborniki sploh strinjali s tem, da ste vi predsednik?
Tega ne vem, so se pa morali strinjati s tem, saj sem bil izvoljen na skupščini. IO je bil postavljen po statutu, jaz pa sem prišel v vmesnem obdobju. Veliko predlogov, ki sem jih dal, je IO blokiral. Tudi glede direktorja in tudi glede sprememb statuta, kar se je videlo na zadnji skupščini. Ljudje so vse skupaj narobe razumeli. Veliko težav bo nastalo tudi ob januarski volilni skupščini, vsaj če prav berete statut zveze. Spremembe bo zelo težko fizično izpeljati.
Tudi glede direktorja zveze niste mogli izpeljati stvari tako, kot ste si zamislili.
Tako je. Hotel sem, da bi bil vršilec dolžnosti direktorja, pa mi IO tega ni dovolil, češ da tega ni v statutu. Tam se je začelo. Junija sem za v. d. direktorja predlagal kar sebe, pa so rekli: 'Ne, ne. Ti na to kar pozabi. Direktor zagotovo ne boš. Pripelji nekoga, ki nam bo všeč.' Dobil sem jasen signal, da moram pripeljati nekoga, ki ga niti ne poznam in ki bo všeč izvršilnemu odboru. S tem sem si nastavil nož na grlo. Logično pa bi bilo, da si predsednik izbere svoje ljudi, s katerimi dela. Pripeljati nisem mogel niti enega svojega človeka. In tako malo spoštovanja, kot mi ga je izkazal izvršilni odbor, še nisem doživel. Praktično me je onemogočal z vsako potezo. Pa sem res vsak dan delal za zvezo. Vsak dan sem hotel narediti več in izboljšati stvari na zvezi. Vsakič, ko sem prišel na zvezo, sem razmišljal o tem, kako zmanjšati stroške. Videl sem vse račune in bentil, kako lahko toliko denarja zapravimo za to in ono. Kako lahko imamo toliko pomočnikov? Trenerji so si vsi privoščili kondicijske trenerje, ki so bili bogato plačani. Andrea Massi je trener in kondicijski trener. To je pravi model. Na koncu pa pravijo, da niso dovolj dobri, ker kondicijski trener ni delal dobro. Kdo je tukaj sploh kriv? Nikoli nihče. Verjetno sem bil edini predsednik, ki je pregledoval račune in videl, kakšno je dejansko stanje. Ko sem začel pregledovati račune, so mi vsi rekli, kaj se spuščam v to in kaj me to sploh briga. Seveda me briga, saj sem na koncu jaz podpisnik, jaz odgovarjam in na koncu bom imel jaz milijon problemov. Videl sem, da ne moremo zagotoviti vseh zahtev, ki so jih imele posamezne discipline. Ekipe so si privoščile ogromno stvari, ki niso bile nujno potrebne. To je bil že luksuz. Pa so mi rekli, da so to nujno rabili, da so morali plačati to ali ono stvar. Taki so kot majhni otroci. Če jim daš v roke kreditno kartico, bi kupili vse, v resnici pa potrebujejo pol manj. Ko so videli, da z vrha navzdol nadzorujem porabo, so bili ogorčeni, rekoč 'Kaj nas boš ti nadzoroval in omejeval. Mi od spodaj ti bomo povedali, koliko bomo porabili.'
Kako pa gledate na očitke o vaših etično ali moralno spornih dejanjih? Vsi predsedniki pred vami in vsi funkcionarji na zvezi pa so tako rekoč brezmadežni.
Noben predsednik prej ni na zvezo prinesel veliko denarja. Jaz pa to počnem. Prinašam denar, delam od jutra do večera, ker je zveza kot moj otrok. Po zakonu tudi odgovarjam za delovanje zveze. Ko sem prišel, sem jasno povedal, kaj hočem. Hočem odgovornost in hočem odločanje. Zgodilo se je na primer tudi to, da sem plačal kazen za prometni prekršek, ker je policija slikala nekoga v avtomobilu zveze zaradi prehitre vožnje. Nihče na zvezi ni hotel povedati, kdo je bil, in račun je plačal Primož Ulaga, ker za to odgovarja, ker je zakoniti zastopnik. Kaj pa če bi nekdo nekoga na cesti povozil? Bi mene lovili? S temi stvarmi se ne moremo šaliti. Že zato, da lažje spim, sem želel vedeti vse. In s tem sem nekomu stopil na žulj. Tudi glede govoric in pisma, da sem tekmovalce izsiljeval - nikogar nisem izsiljeval. Skakalci so, preden sem postal predsednik, podpisali izjavo, da v primeru, da finančno stanje discipline ne bo pozitivno, zveza ni dolžna izplačati vseh nagrad. Res je, da so bili v pretekli sezoni zelo uspešni in so potem zahtevali, da se vse nagrade izplačajo. Osebno sem se zavzel za izplačilo vseh nagrad, posebej ker vem, kakšne plače imajo ljudje na zvezi. Slednji so tudi dobili vse plače do zadnjega centa. Toda zaradi tega sem moral delati več, nabrati več denarja in prepričati ljudi, da so tekmovalci upravičeni do nagrad za nazaj. In vsem sem rekel, da upam, da to razumejo, in da jaz za to, kar sem delal, pričakujem tudi nagrado. Če bi me IO razumel od prvega dne, bi imel profesionalno funkcijo in bi lahko za pošteno delo dobil pošteno nagrado. V Avstriji so vse najboljše zimske športnike spravili pod okrilje zveze in jih sami tržili. Menili so, da je boljše, da jih tržijo oni sami kot pa tujec. Čisto enostavno.
Bi morali spremeniti zakon o društvih in zakon o športu, da se društva in zveze bolj približajo gospodarskim družbam?
Zagotovo bo treba iti v tej smeri. V tem trenutku ne vemo, kaj bo s smučarsko tekmo v Mariboru. Vse gre lahko po gobe. Če pa bi imeli gospodarsko družbo, bi se natančno vedelo, kdo odgovarja, in tekma bi bila zagotovo pod streho. Nas res ne zanima, kakšne finančne težave imajo v društvu in kaj se je tam dogajalo. Če bi bila tekma poseben gospodarski subjekt, bi bila zagotovo pokrita. Na podoben način deluje tudi Vedran Pavlek na Hrvaškem oziroma tekma na Sljemenu. To je posel. Del teh nagrad je treba vračati v sistem, če je vse skupaj dobro organizirano. Jaz bi postavil tak sistem, da bi nekaj denarja še ostalo, da bi ga nekaj ostalo še za zanamce. Ne moremo razmišljati na način - vse, kar dobimo, moramo zapraviti, saj po zakonu ne smemo imeti presežka. To je tipična miselnost nekaterih ljudi na zvezi - porabimo vse, saj bomo tako ali tako dobili nov denar. To je delanje norca iz vsega.
Toda denarja najbolj primanjkuje ravno klubom, ki so neposredni proizvajalci.
Popolnoma se strinjam. Toda na zvezi je treba stvari in ljudi najprej osvežiti, zvezo očistiti. Na zvezi morajo delati ljudje, ki razumejo, da so samo servis za športnike. Oni niso tukaj v službi zaradi plače in se ne smejo tega oklepati z vsemi štirimi z razmišljanjem - briga me za športnika, samo da jaz dobim plačo. Na zvezi lahko in morajo delati samo tisti ljudje, ki to znajo. Ljudje smo pač različni - eni so bolj sposobni, drugi manj. Eden zna prinesti dodano vrednost, drugi pač ne. Eden naredi v dveh urah veliko, drugi pa nič. Plačana pa sta enako. Jaz bi to počasi vse počistil. Oprostite, toda kot servis potrebujem dobro ekipo, sposobne ljudi, ki živijo za to delo, ki so pripravljeni delati nadure, delati ob sobotah in nedeljah. Potrebujem ljudi, ki imajo sveže in dobre ideje in ki uživajo ob uspehih, ki jih soustvarjajo. Na zvezi je vse preveč ljudi, ki ne izhajajo iz športa. Športniki in nekdanji športniki pa smo znani kot garači, saj drugače ne dosežemo ničesar. Tudi te funkcionarje, ki jih imamo, so ustvarili športniki oziroma so ustvarili njihovo ime.
Vaš še mika delo na zvezi?
Če bo ostalo tako, kot je zdaj, potem se ne vidim več na zvezi. Če pa pride do volitev, potem sprejmem delo samo v kompletu - moja vizija organiziranosti zveze in jaz sam. Avtomatično mora biti kupljeno eno z drugim. Ni možnosti, da bi jaz delal, statut pa bi ostal tak, kot je. Tak kakršen je, je za nekoga, ki želi nekaj narediti, past, ki uniči življenje in zdravje. Če pa so ljudje na zvezi dovolj široki, da so pripravljeni reči, da Ulaga razmišlja pravilno, in bi me sprejeli v paketu s spremembami statuta, potem pa da. S tem bi bili nekateri ljudje samo še v vlogi svetovalca in ne bi imeli v rokah vzvoda odločanja. Potrebujejo pa čim več delavcev. Na smučarski zvezi je preveč ljudi, ki so plačani, tistih, ki ustvarjajo dodano vrednost, pa je premalo. Ampak to je kar preslikava države na zvezo ali obratno. Takšna je pač trenutna slika pri nas.
