Muhammad Ali, takrat znan še kot Cassius Clay, ni bil favorit, a mu je 25. 2. 1964 v konvencijskem središču Miami Beach uspel preboj, ki je postavil temelje njegovi bleščeči karieri.
Cassius Clay proti Sonnyju Listonu, 25. 2. 1964
Že v začetku borbe je bilo razvidno, da Liston ni bil v najboljši formi. Clay ga je zlahka zadeval, dokler naj bi v četrti rundi iz takšnega ali drugačnega razloga izgubil vid. Liston te priložnosti ni znal izkoristiti in ko se je Clayju vid povrnil, je borba postala izrazito enostranska. Vseeno pa je Liston presenetil, ko je v sedmi rundi borbo prekinil zaradi ramenske poškodbe – isti Liston, ki je nekoč več rund odboksal z zlomljeno čeljustjo. Prav tako naj bi Liston bo borbi z isto roko zalučal stol.
Dvoboj je tako bil predmet več preiskav – eno takšnih so opravili pri FBI, kar razkrivajo dokumenti, ki so postali dostopni javnosti. Pri FBI so namreč sumili, da je bila borba prirejena, sploh zaradi povezav med Listonom in lasvegaškim organiziranim kriminalom. Vsebina teh dokumentov je bila tako občutljiva, da so bili naslovljeni neposredno na direktorja FBI, J. Edgarja Hooverja. Sumili so Asha Resnicka, lasvegaškega kockarja, povezanega s tamkajšnjim podzemljem. Priredil naj bi več boksarskih borb, tudi tisto med Clayjem in Listonom. Sum je temeljil na pričevanju nekega drugega kockarja, Barnetta Magidsa, ki je agentom FBI poročal o pogovorih z Resnickom pred dvobojem. Ta naj bi mu svetoval, da naj ne stavi na zmago Listona. Iz poročila je razvidno tudi, da naj bi tako Resnick kot Liston s stavami proti Listonu zaslužila več kot 720.000 evrov vsak. Clay za dogovor ni vedel, vsaj sodeč po dokumentih, FBI pa sledi ni nikoli raziskal do konca.
Preiskavo je sprožil tudi floridski državni tožilec Richard Gerstein in zaključil, da se je Liston boril s poškodovanim ramenom. Dokazov o kakršnih koli nepravilnosti preiskava ni odkrila. Podobno je pokazala tudi preiskava ameriškega senata.
