Nekaj, kar bi zacelilo številne rane. Nekaj, kar bi bilo dovolj, da sezona 2013/14 vseeno ne bi bila ožigosana za klavrno. Nekaj, kar bi bilo glede na dogodke v zadnjem desetletju skorajda zgodovinskega pomena. Se pa pri vsem tem pojavlja problem. Problem, ki je vse prej kot majhen. Olimpija mora vseeno narediti še dva velika koraka. Že prvi prvem pa jo čaka največja mogoča prepreka v slovenskem nogometu.
Ker so zmage Olimpije nad Mariborom redke kot sneg sredi maja in bi dejansko morali uporabiti dvojino, vsaj če potegnemo črto pod trenutkom, ko so se zmaji po mrku in nekajletnem prebijanju skozi nižjeligaški svet spet vrnili med elito, je logično, da le redki verjamejo v preboj zmajev v finale pokala. Maribor je absolutni favorit, pa čeprav se je nedolgo tega opekel v Stožicah. Takrat je bil res slab, Olimpija pa res dobra. Ampak kar samo po sebi se ob tem poraja misel, ali ni šlo v obeh primerih le za preblisk. Še zlasti, ker je teden dni pozneje Maribor premagal Krko, Ljubljančani pa so tudi nekoliko srečno ostali neporaženi v Celju. Težko bi torej govorili o povečanju krize vijoličastih in nadaljevanju vstajenja zeleno-belih. Je pa jasno, da je pokal neka povsem druga zgodba. To ni prvenstvo, v katerem je Olimpija daleč stran od Maribora. Je pa tekmovanje, v katerem bosta o napredovanju v finale odločali dve tekmi. In povratna bo v Ljubljani. Zaradi tega se samo po sebi ponuja naslednje: Olimpija gre v Maribor po ugoden rezultat, poskušala ga bo doseči z obrambno igro. Marsikateri trener bi se podpisal pod takšno misel, ne pa tudi Milorad Kosanović. Ta obljublja odprto igro, pravi, da »bunker« preprosto ne pride v poštev.
Dober rezultat je le zmaga
»Ne bomo lovili remija. Ne znam tako igrati. Res ne znam. Tega nisem nikdar počel. Damjan, ali sem to od vas kdaj zahteval? (Damjan Trifković, ki je bil tudi prisoten na včerajšnji tiskovni konferenci, odkima, op. p. ) No, vidite,« je druženje s predstavniki sedme sile začel Milorad Kosanović in nadaljeval: »Imamo dve fazi igre, morda tri, odvisno od tega, kje je žoga. Če jo imamo mi, moramo napadati. Če jo ima nasprotnik, se moramo braniti. In potem je še vmesna faza. Fantje se morajo odzvati tam, kjer je žoga. Ampak če se bomo zgolj branili, kaj bomo lahko naredili v takšnem primeru? Nič. Lahko se brani Krka, lahko se brani Triglav. Klubi, ki nimajo ambicij, da bi šli naprej. Postavili se bomo tudi glede na igro nasprotnika, seveda. Lahko nam Maribor drugega ne bo dovolil, kot da se bomo branili. Ampak naš osnovni pristop ne bo takšen. Moramo igrati. Ne bomo le stali na igrišču in čakali na konec. Dober rezultat je le zmaga. Če želiš v pokalu napredovati, moraš zmagovati. Zmaga 2:1 je vedno boljša kot remi 0:0.«
Vse lepo in prav, toda Kosanović ne glede na vse zagotovo ne bi imel nič proti, če bi se Olimpija domov vrnila z - recimo - izidom 1:1. V tem primeru bi ji v Stožicah za napredovanje zadostoval že remi brez golov. Še dodatno breme za mlado ljubljansko zasedbo bi lahko bilo dejstvo, da navijači vsako sezono pričakujejo preboj v Evropo, v tej pa je pokal ostala edina mogoča pot. »S pokalom se ne obremenjujemo, že tako ali tako vsakodnevno na hrbtih nosimo precejšnje breme,« odgovarja Srb na klopi Olimpije in dodaja: »Vsak dan se pogovarjamo, vsak dan se trudimo, vsak dan si postavljamo nove cilje. Trudimo se, da bi iz te sezone potegnili kar največ. Kar velja poudariti, je to, da so ti fantje zdaj povsem drugačni, kot so bili pred časom. Zdaj imajo cilj, zdaj vedo, kaj hočejo, zdaj počasi le delujejo kot resna ekipa. Še vedno morajo garati, še vedno niso niti približno tam, kjer bi lahko bili. To je naše breme, in ne tekma, ki je pred nami. Imamo pa jasno željo. Nikomur več nočemo ničesar prepustiti, pokloniti. Koliko moči imamo v tem trenutku, vsaj glede na vse, kar se nam dogaja, je spet druga zgodba. Verjamem v igralce, lahko jim uspe. Ne samo v Mariboru. Na splošno jim lahko uspe veliko. To je naše glavno breme. Dokler bo obstajala možnost za preboj v Evropo, bomo seveda verjeli in se trudili. Pokal deluje kot hitrejša in lažja pot, toda tudi v prvenstvu še ni vse odločeno. Na voljo je še 48 točk, kar je veliko. Še vedno je vse mogoče. Nam bo uspelo? Ne vem. Niti ne razmišljamo o tem. Razmišljamo pa o vsaki naslednji tekmi.«
Vsaj nekdo od trojice
Pred obračunom v Mariboru Kosanović sicer ni spal povsem mirno, največ preglavic mu še naprej povzročajo takšne in drugačne kadrovske težave. »Neverjetno je, koliko nesreče smo že imeli od začetka priprav. Na vsaki tekmi ostanemo brez nekaj igralcev. Že v Istri je bilo tako, tudi zdaj, ko se je že začelo zares, ni nič drugače. Vsakič prejme nekdo drug kakšen boleč udarec kot Trifković na zadnjem derbiju ... Pa potem še bolezni. Že mesec dni vsak teden nekdo stakne kakšno virozo, visoko temperaturo. Pa še kartoni. Do zdaj smo jih res dobili veliko. Mislim, da si jih nismo zaslužili toliko - ampak saj je vseeno. Praktično niti na eni tekmi nisem mogel na igrišče poslati enake enajsterice. Z rotiranjem 15, 16 nogometašev se trudimo po najboljših močeh ... Bom videl, ali bo lahko igral kdo od trojice Šporar, Omladič, Škarabot. Da bi lahko vsaj eden! Na vse to sem se že navadil, ne razmišljam več o tem,« je zaključil Kosanović, ki bo zagotovo tudi brez Dejana Djermanovića, edinega iz obeh klubov, ki ima prepoved igranja na tokratnem derbiju.
