Čeprav je stadion v Stožicah zgrajen po najvišjih standardih, se gospa zima ni pustila motiti. Tudi ogrevana igralna površina tokrat ni dosegla namena, zato so nogometaši Olimpije in Maribora na njej vztrajali zgolj 25 minut. Ker v zares ekstremnih razmerah nadaljevanje tekme ni imelo smisla. Zgodi se tudi takšna nemoč, ko se je višjim silam preprosto treba ukloniti, toda zadnja reprezentančna preizkušnja z Bosno in Hercegovino je vendarle najlepši primer, kako pomembna je infrastruktura na primerni ravni. In vsekakor je obetavno spoznanje, da je bil v Sloveniji v zadnjih letih na tem področju storjen pomemben korak naprej.
Na sončni strani trenutno premoremo tri stadione z ogrevano igralno površino. Najprej jo je imela Arena Petrol, nato se ji je pridružil Ljudski vrt in naposled še Stožice, v Novi Gorici in Kopru je, roko na srce, ne potrebujejo. Če razmere zares niso ekstremne, je torej polovica prvoligaških objektov takšnih, da lahko gosti tekme vseh 365 dni v letu, a seveda si je treba prizadevati, da bi jih bilo v prihodnje še več, da bi vpliv matere narave čim bolj omejili. K temu velja pristaviti, da se s toploto pod naravno travnato površino lahko pohvalijo tudi v Termah Vivat v Moravskih Toplicah, kar v zimskih mesecih razumljivo predstavlja imenitno pripravljalno bazo. V Ekipi smo jo že predstavili, tokrat smo se lotili ljubljanskega in mariborskega stadiona. Pokukali smo v »drobovje«, pod igrišči.
Kot talno gretje v stanovanju
Na kakšen način se ogreva igralna površina v Stožicah? »Vse skupaj deluje na način segrevanja hladilne tekočine, ki gre v igrišče in se povratno vedno vrača v izmenjevalnik toplote, da se dodatno segreje. Za najboljše razumevanje, približno tako kot talno ogrevanje v domačih stanovanjih,« je pojasnil vodja objektov pri Javnem zavodu Šport Ljubljana, Boris Ferenčak, in v nadaljevanju natrosil še nekaj zanimivih podatkov: »Pod igriščem je okrog 30 kilometrov cevi. Nameščene so približno 15 centimetrov pod površino v razmiku 20 centimetrov, v njih je 18 tisoč litrov hladilne tekočine.«
In kako je v Ljudskem vrtu? »Ogrevanje deluje na principu toplotnih črpalk, ob bolj mrzlih dneh, ko je treba dovod toplote povečati, dodamo še plin. Cevi, v katerih je glikol, sredstvo proti zmrzovanju, je okrog 26 kilometrov, kot kača se s tridesetcentimetrskimi presledki po širini valijo od enega do drugega roba igrišča,« je odvrnil Tadej Mežnar, vodja športne infrastrukture pri Športnih objektih Maribor.
Letos že devet košenj
Toplota je kajpak regulirana. »Mi izberemo toploto, s katero želimo ogrevati igrišče. Da je pripravljeno, kot je treba, morajo biti zagotovljeni pogoji za normalno vegetacijo. To je okrog 15 stopinj Celzija, mi ogrevamo na 16. Trava se tako zbudi, začne rasti in z njo je treba delati popolnoma enako kot spomladi, poleti, jeseni. Oskrbovanje - od košenja, gnojenja, prezračevanja - je takšno kot v kateremkoli drugem letnem času,« je dejal Boris Ferenčak.
Morda ne boste verjeli, toda kljub ogromnim količinam snežnih padavin je bila kosilnica januarja in februarja že nadvse dejavna. »Letos smo opravili devet košenj, zadnjo prejšnjo sredo,« je pristavil vodja objektov pri Javnem zavodu Šport Ljubljana. »Povprečna temperatura segrevanja igralne površine je okrog 18 stopinj Celzija, dvignemo jo tudi do 22 stopinj,« je mariborske številke razkril Tadej Mežnar.
En dan tisoč evrov
Cena je vedno pomemben dejavnik. »Dan gretja je okrog tisoč evrov. Morda se v prvem trenutku za koga ne sliši veliko, toda ko sestaviš več dni, za letošnjo uvodno reprezentančno preizkušnjo jih je bilo 21, se kar nabere. Pri razprodanem stadionu gre, to ni tako veliko, v nasprotnem primeru je strošek vendarle precejšen,« pravi Boris Ferenčak, v štajerski prestolnici cene za zdaj ne morejo določiti. »V tem trenutku o tem težko govorim, prave ocene še nimamo. Gretje smo prvič aktivirali tri dni pred tekmo Maribor - Lazio v ligi Europa. To je premalo časa, da bi lahko dobili merodajne podatke o stroških, kajti ob tem ne smemo zanemariti, da se na ta način greje ves Ljudski vrt. Telovadnice, slačilnice, pisarne, sanitarije ... Zdaj sistem znova deluje od začetka preteklega tedna, kar bo dovolj dolgo časovno obdobje, da bomo lahko videli, kakšne bodo razlike v številkah v primerjavi s tistimi, ko gretja igrišča ni,« je povedal Tadej Mežnar.
Morda še infrasvetloba
Ljudski vrt je bil leta 2008 posodobljen, vendar končne podobe še vedno nima, na prenovo čaka še zahodna tribuna, športni del Stožic je že nekaj časa zaokrožen, prvo tekmo sta 11. avgusta 2010 odigrali Slovenija in Avstralija. Objekt spada v najvišji kakovostni razred in je primerljiv z najbolj sodobnimi. »Vsekakor, stoodstotno. Stadion je na vseh segmentih narejen po najvišjih merilih tehnologije v času gradnje,« poudarja Boris Ferenčak, vendar nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. »Ker kazenski prostor na južni strani stadiona približno šest mesecev ne dobi dovolj sonca, bi potrebovali infrasvetlobo, s katero bi rešili tudi to pomanjkljivost. Le tega ni, vse ostalo je na zares najvišji ravni, vse je vodeno elektronsko. Tako rekoč ničesar se ne da narediti ročno, zato kdaj morda ne bi bilo odveč nekoliko več razumevanja, če se kaj pokvari in ne deluje, kot bi moralo. Odprava vsake, tudi najmanjše malenkosti je svojevrsten projekt,« je zaključil šef ljubljanskega stadiona.
