Sem pa dobila zanimivo elektronsko pošto od gospoda, ki mi je skušal opisati dogajanje na ponedeljkovi seji izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije. Tega gospoda sicer ne poznam, kar je zame sicer dokaj čudno, tako da mu ne morem slepo zaupati, da je vse, kar je zapisal, res, ampak pismo me je tako vznemirilo, da sem malce povprašala. Pa so mi še nekateri potrdili zapisano, tako da se moram dotakniti te teme.
V preteklih dneh in tednih je bilo pri nas veliko govora o tem, kdo bo po odstopu Primoža Ulage z mesta predsednika Smučarske zveze Slovenije vodja slovenske olimpijske delegacije v Soči 2014. Najprej se je na veliko govorilo o Matjažu Rakovcu, predsedniku hokejske zveze, ki je bil z ljudmi iz olimpijskega komiteja tudi že na obisku v Sočiju. Potem je vskočila Petra Majdič, legenda našega smučarskega teka, in nazadnje še vršilec dolžnosti predsednika smučarske zveze Enzo Smrekar.
Meni osebno je popolnoma nepomembno, kdo bo vodja naših deklet in fantov na olimpijskih igrah v Rusiji. Ampak ni pa nepomembno, ker je to naenkrat za nekatere ljudi postalo pomembno. Strinjam se, da te funkcije ne more opravljati Ulaga, ker seveda nima več nobene funkcije na smučarski zvezi. Majdičeva bi bila v konkurenci Rakovca in Smrekarja zagotovo najbolj prepoznavna med športnimi funkcionarji in športniki v Sočiju.
Res pa je tudi, da bi se ali Rakovec ali Smrekar zagotovo lažje pogovarjala z menedžerji podjetij oziroma gospodarstveniki, ki bodo tam na obisku, in bi lažje privabila morebitne nove vlagatelje v slovenski šport. Mislim sicer, da tudi Petra tega dela obveznosti v Sočiju ne bi opravila slabo, kajti že dve leti je v poslu, ki ga opravlja zelo dobro. Zavedati se tudi moramo, da bi tako Rakovec kot Smrekar v pogovorih z morebitnimi sponzorji govorila zase, za svojo panožno zvezo.
Ne boste menda verjeli, da bi Smrekar prepričeval predsednika Gazproma, naj vložil v slovenski hokej in ne v našo smučarijo. In enako velja tudi za Rakovca seveda. Toda to je popolnoma normalno in povsem logično. Se mi pa zdi, da bi bila v tem primeru Petra od vseh treh kandidatov še najbolj nevtralna.
Če je bilo zelo zanimivo, da izvršilni odbor ni podprl predloga, da bi bila Majdičeva vodja olimpijske delegacije (ob glasovanju na smučarski zvezi so že vedeli, da je Petro predlagal odbor za vrhunski šport), in predvidljivo glasoval za Smrekarja, pa je bilo še bolj presenetljivo, da za Majdičevo ni glasoval izvršni odbor OKS. Slednjo naj bi na seji predlagal Iztok Čop, član odbora za vrhunski šport, to idejo naj bi podprl tudi Janez Sodražnik. Potem pa naj bi predsednik OKS Janez Kocijančič malce prebledel in preprečil glasovanje IO o Petri, z demokratičnim predlogom, da naj do konca tedna panožne zveze, ki bodo imele športnike v Sočiju, predlagajo kandidate. Zanimivo, zelo zanimivo.
Ali je Kocijančič vedel, da bodo na smučarski zvezi predlagali Smrekarja in zdaj čuva mesto zanj? V preteklosti o tej funkciji sploh ni bilo govora, ampak je izvršni odbor OKS kar določil ime in konec. Zdaj pa taka demokracija. Še bolj pa me seveda zanima, zakaj je naenkrat mesto vodje delegacije v Soči tako zaželena funkcija? Zakaj? Poskušam si odgovoriti na to vprašanje. Tam bodo vsa največja ruska podjetja in njihovi vodilni možje. Slovenski gospodarstveniki bodo zagotovo tja potovali kot sponzorji našega športa in bodo poskušali priti do pomembnih ruskih menedžerjev. Toda povsem drugače je priti v stik z Aleksejem Borisovičem Millerjem (šefom Gazproma), ko prideš k njemu s Tino Maze, ki ima okoli vratu zlati kolajni, kot pa kot nekdo, ki se mu je morda posrečilo prebiti do šefa Millerjevega kabineta. Funkcija torej res ni tako nedolžna, kot je videti na prvi pogled, kdo jo bo dobil, pa bo odločil ...
Pa lupčka do prihodnjič.
