Pamela Anderson se je odrezala precej slabše kot naša tekača Miran in Tomaž.
NY City Marathon je eden največjih maratonov na svetu, za mnoge in najbrž res enostavno največji. Letošnji NY City Maraton je končalo kar 50.304 tekmovalcev. S tega vidika je 127 tekmovalcev, ki se je pred nekaj sto gledalci leta 1970 udeležilo prvega maratona v New Yorku naravnost smešna številka. Prvi tekmovalci so tekli kroge po Park Drive v Central Parku, tekmo pa je končalo zgolj 55 tekačev. Vendar se je dogodek prijel in bil organiziran vsako leto. Število navdušenih tekmovalcev se je večalo in maraton v New Yorku je pridobival na veljavi. Prelomni trenutek je bil leta 1976, ko je George Spitz predlagal, naj trasa maratona prečka vseh pet okrajev mesta New York: Staten Island, Brooklyn, Queens, Bronx in Manhattan. S tem je maraton dobil svojo končno traso in postal prava tekaška tekma mesta New York ter si obenem nadel ime, pod katerim je znan še danes NY City Marathon. Sčasoma je postal največji maraton na svetu in obenem tekma, ki je skrita želja vseh maratoncev. Organizatorji ves čas skrbijo, da je NY City Marathon tekma presežkov. NY City Marathon je del serije tekmovanj World Marathon Majors, največjih svetovnih maratonov, med katere spadajo maratonski teki v New Yorku, Bostonu, Chicagu, Londonu, Berlinu in od letošnjega leta tudi Tokio. Newyorški maraton je bil organiziran vsako leto, z izjemo leta 2012, ko so ga odpovedali zaradi orkana Sandy, ki je opustošil New York teden dni pred predvidenim štartom.
Zvezde na newyorškem maratonu
Popularnosti NY maratona se zavedajo tudi znane osebnosti in kar nekaj se jih vsako leto udeleži tekme. Najboljši čas med znanimi osebnostmi je na svojem drugem nastopu dosegel včasih pojem kolesarstva, danes dopinški skesanec Lance Armstrong, ki je leta 2007 NY City Marathon pretekel v času 2:46:43, leto dni prej je dosegel čas 2:59:36. Letos je med znanimi izstopala Pamela Anderson, igralka in nekdanja zvezda Baywatcha, vendar bolj s pojavo kot z doseženim časom 5:41:03. Tudi pri njej je tako, kot pri večini ostalih zvezdnikih na NY City Marathonu izstopala dobrodelna nota, Pamela je tekla za fondacijo Seana Penna, ki je namenjena pomoči Haitiju. Na listi znanih, ki so se kdaj pojavili na štartu newyorškega maratona in razdaljo tudi pretekli, so še igralec in nekdaj najbolj seksi moški na svetu Ryan Reynolds, super manekenka Christy Turlington ter igralec Edward Norton.
Svet24 drn in strn team
Udeležba tekmovalcev iz ekipe SVET24 DRNI in STRN TEAM na maratonu v New Yorku seveda nima brade, težko bi govorili celo o puhu, vendar pa sta se, že lansko leto - prvo leto obstoja ekipe - na svetovno najbolj znani maraton podala Miran Žgajnar in Robert Podbevšek. Novica o prvi odpovedi newyorškega maratona v njegovi zgodovini ju je dočakala, ko sta stopila na ameriška tla. Da ves trud ne bi šel po zlu, sta navkljub odpovedi, skupaj s še nekaterimi razočaranimi tekmovalci odtekla celotno razdaljo, neuradni maraton, po prvotni trasi tekmovanja.
Letos sta na štartu stala Miran Žgajnar in Tomaž Pilih. Mirana lahko uvrščamo med maratonske veterane, saj je tekel že na mnogih maratonih, med njimi tudi v Berlinu, Barceloni, Parizu in seveda večkrat v Ljubljani. Tomažu se je priložnost udeležbe na NY maratonu ponudila tik pred zdajci, tako je povsem nenačrtovano v enem tednu odtekel kar dva maratona. Najprej se je, sploh prvič s to razdaljo, spopadel na letošnjem ljubljanskem maratonu in dosegel čas 3:25:44, le teden dni kasneje je na newyorškem maratonu dosežen čas skoraj ponovil s 3:32:47. Čeprav sta Miran in Tomaž večino časa tekla skupaj, je Miran ciljno črto vseeno prečkal nekaj minut prej in dosegel čas 3:28:01. Njun opis teka je bil poln superlativov, saj se ob progi zbere neverjetnih 2 milijona gledalcev in navijačev. Le-ti z množico glasbenih nastopov in huronskim navijanjem poskrbijo, da tekače vzdušje ponese proti cilju. Prve Tomaževe besede so bile, da je NY City Marathon brezčasen. Lahko mu verjamemo, vsi nejeverni pa vabljeni na štartno črto.
Klub sedmih kontinentov
Maratonci, ki so že opravili s časovnimi izzivi vzdržljivostnega teka in serijo tekmovanj World Marathon Majors, pa znotraj magične razdalje 42.195 m po navadi najdejo nov izziv v želji prebiti se v elitni klub sedmih kontinentov, kamor se vpisujejo tisti, ki so opravili z maratonskimi razdaljami na vseh kontinentih. Zgolj za ta namen je seveda maratonski tek organiziran tudi na Antarktiki.
Maraton
Maraton je beseda, ki mnogim opisuje mejo še vzdržljivega. Vsi, ki želijo to mejo preseči, se prej ali slej znajdejo na štartni črti maratona, vendar to je šele začetek. Za prečkanje cilja je potrebno preteči 42.195 m.
Naziv najbolj znanega vzdržljivostnega teka Maraton izvira iz legende o grškem vojaku Feidipidesu. Legenda pravi, da je po bitki na Maratonskem polju, ki je potekala meseca avgusta ali septembra leta 490 pr.n.št., pretekel celotno razdaljo brez ustavljanja od bojišča do Atene, kamor je prenesel sporočilo o zmagi grške vojske na Perzijci ter se na cilju zgrudil in umrl. Zgodba je večkrat zapisana, prvič v 1.stoletju našega štetja v delu Plutarha, a je ime tekača Eucles, v delu Luciana Samosata (2. stoletje) pa Filipid, ki se je skozi čas uveljavilo, kot pravo ime tekača te legende.
Grški zgodovinar Heradot, ki je sicer glavni zgodovinski vir grško-perzijskih vojn, omenja tekača Feidipidesa, vendar kot glasnika, ki je tekel iz Aten v Sparto prositi za pomoč, in od tam nazaj. Ta razdalja je mnogo daljša in znaša več kot 240 km. Po poti Heradotovega junaka vsako leto v Grčiji poteka ekstremna »ultramaratonska« vzdržljivostna tekma Spartatlon v dolžini 246 kilometrov (153 milj). Glasnika, ki bi tekel z Maratonskega polja Heradot ne omenja.
Različne razlage legende so hkrati pomenile tudi različno razlago tras, po kateri naj bi Filipid tekel. Maraton je bil, po poti, ki naj bi bila prava, oživljen na olimpijskih igrah leta 1896. Trasa je bila dolga približno 40 kilometrov (25 milj), teklo seje po ravnini, kot se teče še danes. Druga pot, po kateri naj bi tekel, je precej krajša, približno 35 kilometrov (22 milj), toda vključuje zelo strmi začetni vzpon, ki je dolg več kot 5 kilometrov (3,1 milj).
Razdalje na nadaljnjih olimpijskih igrah so bile vedno okrog 40 kilometrov, a so se spreminjale saj so bile odvisne od mesta, ki je igre organiziralo. Današnja uradna dolžina maratona 42.195 m je obveljala na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924 in od takrat dalje se ni več spreminjala.
