Teniška sezona 2013 je pravzaprav končana. Ste zadovoljni z njo? Od leta 2013 ste verjetno pričakovali veliko več, pa vam je to preprečila poškodba.
Glede na to, da je bilo precej zapletov z mojo poškodbo zapestja, saj nihče ni dobro vedel, kaj je z njo, kaj je treba narediti oziroma niso mogli postaviti diagnoze. Morala sem se bolj ravnati po svojem občutku. Po nekaj mesecih neigranja tenisa je bilo vse videti precej črno. Takrat se mi je zdelo leto 2013 obupno. Ob vračanju na igrišča me je bilo strah, saj sem na treningih še vedno čutila bolečino. Postavljala sem si vprašanje, ali se poškodba vrača in ali naj se potem pozdravim do konca.
Sama pri sebi sem se morala odločiti, da grem prek tega, prek bolečine in da igram. Komaj maja sem začela igrati na prvih turnirjih in takrat je bila sezona 2013 res videti bolj uboga. Začele so se mi tudi odštevati točke, ki sem jih osvojila lani ob tem času, zato je bil pritisk name še toliko večji. Bilo je tudi vprašanje, ali naj prosim za zamrznitev rankinga na lestvici WTA zaradi poškodbe. Ko se začenjaš spraševati take stvari, je vse skupaj precej resno. Z igrišč bi morala biti odsotna pol leta, mene pa ni bilo štiri mesece.
Sezono 2013 ste začeli polni optimizma. Na noge ste postavili profesionalno ekipo in prvič ste imeli okoli sebe pravi štab ljudi, kar je obetalo preboj med najboljše.
Res smo sestavili pravo ekipo, potem pa je najhujše to, da se ti zaradi take stvari, kot je poškodba, vse poruši. Vmes je prišel en drug dejavnik, ki ti prepreči, da bi šel po začrtani poti.
Pa to hudo zmoti vrhunskega športnika?
Taka resna poškodba ti spremeni vso sezono, lahko tudi kariero. Toda glede na to, kako se je leto 2013 začelo, se je končalo boljše, kot sem pričakovala. Zelo dobro. Morda celo prehitro zame, čeprav sem bila na koncu precej izčrpana. Morala sem igrati na vseh turnirjih, da sem ubranila točke iz pretekle sezone. V Aziji sem odigrala ogromno dvobojev, kar se je poznalo na psihičnem stanju. In ko si enkrat psihično utrujen, potem se tudi telo ne odziva tako, kot bi moralo. To se je videlo v mojem igranju predvsem zadnji mesec, morala sem kakšen dvoboj predati, ker telo preprosto ni več zdržalo takega ritma. Na neki način se je sezona res prehitro končala zame, ker sem ravno prišla v formo, po drugi strani pa sem bila telesno že precej na koncu.
Zakaj stalno menjate trenerje? Ali vi ne zdržite z njimi ali oni ne zdržijo z vami?
Trenerji ne zdržijo z mano (smeh). Ne, šalim se. V tenisu je zelo težko najti nekoga, ki bi ti ustrezal.
Ampak slovaški trener Marian Vajda je z Novakom Đokovićem že sedem let.
Kot kaže, sta se ujela. Novaku je šla tudi pot bolj kot ne navzgor in ni pomišljal na to, da bi menjal trenerja. Poleg tega pa se v Noletovi ekipi razumejo tudi ob igrišču. Ko jih vidiš, so večinoma vedno dobre volje in nasmejani. Sproščeni.
Kaj pa vi?
Sem taka oseba, ki mora biti s trenerjem blizu tudi zunaj igrišča. Nisem taka kot kakšna druga igralka, ki opravi, kar mora na igrišču, potem pa se s trenerjem vidi šele naslednji dan. Trener ti mora biti kot družina, saj ga vidiš več kot svoje starše. Celo leto je s teboj. S tabo je na turnirjih, treningih, na kosilu, na večerji, na vseh potovanjih, letalih ... Vse to doživljaš s trenerjem. Mora biti prava oseba, ki ve, zakaj to dela. Zanj mora biti igralec na prvem mestu ne glede na to, kaj je. Večina trenerjev pa se ne obnaša tako oziroma se tega ne zaveda. Več razlogov je, zakaj tako mislijo. Eni zato, ker v svoji teniški karieri niso uspeli, drugi imajo druge razloge. Dejstvo pa je, da veliko trenerjev ne ve, zakaj so tam. Potem se tudi ti kot igralec ne moreš dobro počutiti, povezati z njim, zlasti če ne ve, kaj je v ekipi na prvem mestu.
Leto 2013 ste začeli s švedskim trenerjem Mattiasom Arvidssonom, na koncu je bil z vami Andrej Kraševec, lani ste imeli za trenerja Vladimirja Platenika, še prej Martina Vilarja ...
Trener mora biti tudi tvoj prijatelj, ob določenih dnevih tudi psiholog.
Tako kot je Andrea Massi Tini Maze?
Trener te mora začutiti. Ne zbudim se vsak dan polna energije in na tak dan naj ne bi trener pretiraval s treningom. Zdi se mi, da ni prav, da te na tak dan 'razbije' na igrišču. Tako ne gre. To nima nobenega učinka oziroma ima samo negativen učinek. Včasih se trenerji preprosto ne poglobijo v igralca ali preprosto nimajo interesa in pač samo pripravijo trening, poberejo svoje plačilo in to je to.
Za večino trenerjev je to pač samo posel, tako kot vsak drug.
Drži. Redko najdeš nekoga, ki mu je treniranje tenisa tudi življenje. Toda iščeš, dokler ne najdeš takega trenerja. Vsaj zame je to prava pot.
In kdo bo torej zdaj trener?
Ekipa se sestavlja, vendar so še pogajanja. Nič še ni podpisanega.
Lisa Raymond? Kako ste prišli v stik s tako igralko in kako sta se na igrišču ujeli?
Liso poznam že od prej. Ko sem bila mlajša, sem imela to priložnost in to čast, da sem lahko trenirala z njo in z Rennae Stubbs, ki je bila njena partnerica v dvojicah. Liso poznam že nekaj let in nikoli do letos nisem imela priložnosti, da bi z njo igrala v parih, saj je imela stalne partnerice. Večinoma se je dogovarjala s starejšimi igralkami ali pa s tistimi, ki igrajo samo dvojice. Letos pa je Lisa pred OP ZDA prekinila sodelovanje z Britanko Lauro Robson. Vse so že imele partnerice za New York, jaz pa ne, ker imam v dvojicah pač tak ranking, da nisem bila zanimiva. Lisa me je poklicala in vprašala, ali je kakšna možnost, da zaigrava skupaj. Seveda sem takoj privolila v to, saj je bila v meni že od nekdaj želja, da zaigram s tako dobro igralko dvojic. Že prvi vtis, ko sva skupaj trenirali, je bil zelo dober, saj je izjemno prijazna in pripravljena pomagati v vsakem trenutku. Je res odprta oseba, poleg tega pa tudi sama ve, kakšna je pot navzgor. Vse razume. Biti z njo na igrišču je nekaj povsem drugega. Lisa že dolgo igra samo dvojice in natančno ve, kaj je treba storiti na igrišču.
To pomeni, da bodo v letu 2014 za vas pomembne tudi dvojice?
Da, igranje v paru bo pomembno. Z Liso sva se dogovorili, da bova skušali popraviti tudi moj ranking v dvojicah, da bova lahko igrali skupaj na čim več turnirjih, tudi najmočnejših. Cilji za leto 2014 so visoki tudi v dvojicah.
Sezona 2014 bo za vas zelo pomembna. Morali bi narediti preboj med najboljše na svetu, morda celo do najvišje slovenske uvrstitve na lestvici?
Moj prvi cilj je, da zdaj, torej še v letu 2013, opravim res kvalitetne priprave, najprej doma, potem pa verjetno v Španiji. Dobro, na prvem mestu je tako ali tako zdravje. Če bo slednje, potem bo tudi vse ostalo prišlo samo od sebe. Mislim, da se je moje razmišljanje o tenisu po vseh teh težavah in uspešnem koncu leta 2013 malce spremenilo. Moji cilji so res visoki. V prvem delu sezone tako ali tako ne branim nobenih točk WTA, torej bo vse, kar bom naredila, samo plus. Ko letos na začetku leta nisem igrala štiri mesece, sem tenis pogrešala. Postala sem lačna tenisa, kar je dobro. Imam veliko željo po boju na igrišču in po zmagah. To je še večja prednost zame.
Vrniti se vsaj tja, kjer ste že bili, na 35. mesto na svetu?
Najmanj. Želim si seveda še precej višje.
Letos ste glede na to, da je vaša najljubša podlaga pesek, odlično igrali predvsem na trdi podlagi.
Letos sem se prvič v karieri dobro počutila tudi na trdi podlagi. Manjkalo mi je težkih tekem in izkušenj, da bi imela pravo mero samozavesti za igranje na trdi podlagi. Igra je na betonu malce bolj napadalna in s tem, ko sem dobro odigrala nekaj zadnjih turnirjev, sem se začela na tej podlagi počutiti dobro. Letos se je spremenilo to, da mi ni bilo več mučno igrati na trdi podlagi. Potrebovala sem nekaj časa, ker sem pač vso mladost igrala na pesku in ti to pride v kri.
Svetovni ženski tenis je v tem trenutku precej v krizi. Serena Williams je svetlobna leta pred ostalimi, druge pa ne igrajo navdušujočega tenisa.
Serena res izstopa, ostale pa niso noben bavbav. Včasih so bile tri ali štiri igralke, ki so krojile svetovni vrh, zdaj pa tega več ni. Tudi Marija Šarapova v zadnjem času ni veliko igrala.
No, Marija ima zdaj svoje bombone in se je bolj vrgla v posel. Si boste tudi vi omislili kaj podobnega?
To še vse pride (smeh). Ampak najprej se je treba osredotočiti na tenis in v športu narediti nekaj velikega in odmevnega. Potem pa pride vse ostalo. Glede ostalih igralk v teniški karavani pa ... Tudi Viktorija Azarenka je v drugem delu sezone doživela padec v igri in rezultatih. Prej je mogoče izgubila en dvoboj od dvajsetih, v zadnjem času pa so se ji dogajali porazi tudi proti igralkam, ki niso tako visoko na lestvici WTA in tudi niso strah vzbujajoče tenisačice. No, ampak vse to je zame še večja priložnost.
Za kaj?
Za preboj med najboljše. Škoda, da ni več dodatnih točk za zmage nad višje uvrščenimi igralkami. Ob dobri igri lahko premagam vsako. No, morda samo Serene ne.
V moškem tenisu sta Novak Đoković in Rafael Nadal daleč spredaj.
Res sta precej boljša od ostalih, čeprav po finalu Londona sodeč, ko je Nole z lahkoto premagal Nadala, ni bilo videti tako, kot da je Rafa z Noletom daleč pred ostalimi. Sicer pa navijam za Stanislasa Wawrinko, Stan The Man. Andy Murray je šel na operacijo, tako da bo on verjetno eden tistih, ki se bo vmešal v boj za vrh. Res pa je, da sta Nole in Rafa v letu 2013 prevladovala.
Letos je bilo nekaj odmevnih dopinških primerov tudi v tenisu.
Llagostera, Troicki, Čilić ... Vsi naj bi bili testirani tudi, ko nismo na turnirjih. Ko si med najboljšimi petdesetimi na svetu, moraš vsak dan poročati, kje si, da te lahko testirajo kadarkoli. Predvidevam, da so vsi igralci testirani, in vsak primer dopinga bi moral biti ostro kaznovan. Ali naj se pusti, da se vsi dopingirajo, ali pa naj z res strogimi kaznimi naredijo tako, da bodo vsi čisti. V tem primeru ne more biti neke sredine, pomilostitve ali kaj podobnega. Res pa je glede dopinga vse skupaj precej čudno. Že neka neumna krema ali kakšna vitaminska tableta ali tablete, ki ti jih predpiše zdravnik, lahko vsebujejo nekaj, kar je prepovedano. Lahko se zgodi tudi, da si zbolel, potem pa vzameš tableto, ki ima v sebi snov, ki je na listi prepovedanih substanc. To se je že zgodilo. Pri banalnih stvareh, kot so na primer kapljice za nos, ne boš klical na WTA za medicinsko izjemo, pa se lahko zgodi. Je pa res, da so vsi nedolžni, dokler jim ne dokažejo. Zato zdaj tudi hranijo vzorce urina. Ampak to ne pomaga nič. Bodo tistemu, ki je izgubil v finalu grand slama, po petih letih podelili pokal?
Kako komentirate malce čudno obnašanje oziroma nenadzorovano gibanje Đokovića na igrišču?
Nole je 'igralec' in je imel že nekaj teh primerov. Drugače pa to težko komentiram. Ne vem, kaj naj rečem, čeprav je res videti čudno.
Stave v tenisu. Je že kdo prišel k vam in vam rekel, da morate kakšen dvoboj izgubiti?
K meni osebno ni prišel še nihče, da bi mi rekel, da moram izgubiti dvoboj ali pa karkoli drugega. S tem imam za zdaj srečo. Zagotovo pa so primeri, da se izgubljajo dvoboji zaradi stav. Tega se sicer na igrišču ne vidi, pa vendarle. Doping in stave lahko popolnoma uničijo šport. Skoraj prepričana pa sem, da je oboje tudi v tenisu, tako kot v drugih športih, še zlasti ker se v tenisu vrti res veliko denarja.
Kaj pa tako imenovano tankiranje dvobojev? Torej tisti dvoboji, ko nekdo namerno izgubi, pa ne zaradi stav.
To se dogaja predvsem v dvojicah. Če neka igralka pride dlje v parih, pa bi morala na drugem turnirju igrati že v kvalifikacijah med posameznicami, se zgodi, da namerno izgubi dvoboj. Se dogaja.
Boste igrali za slovensko reprezentanco v pokalu Fed? So vas klicali z zveze?
Mene že dolgo niso poklicali, so pa bili v stikih s človekom iz moje ekipe. Sicer pa bom igrala za slovensko reprezentanco.
